Poletja so bila za Vero Kalogera nekoč povsem drugačna. Ko je kot otrok odraščala v Atenah, je s starši vsako leto pobegnila iz mestnega vrveža na enega od grških otokov. Tam so srečevali druge družine z isto navado; počitnice ob Egejskem ali Jonskem morju so bile skoraj samoumeven del grškega družinskega življenja.
Danes si 35-letna mati takšnega oddiha ne more več privoščiti. Tudi krajši izleti so postali težko dosegljivi, najbolj priljubljene grške počitniške destinacije pa so zanjo predaleč. "Razmere so slabše kot prejšnja leta, predvsem pri cenah hrane, energije in najemnin," pravi Kalogera, učiteljica iz ene od premožnejših severnih četrti Aten. "Močno smo oklestili vsa nenujna zapravljanja."
Grčija je v zadnjem desetletju po gospodarski krizi doživela okrevanje, ki so ga hvalile tako države evrskega območja kot vlagatelji. A za lepšimi gospodarskimi kazalniki se skriva padec življenjskega standarda, zaradi katerega koristi okrevanja ne občutijo niti številni razmeroma premožni Grki.
Višji življenjski stroški pritiskajo na gospodinjstva po vsej Evropi, dodatno pa so jih zaostrile še podražitve energije in hrane zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. A le redkokje je razkorak med dobrimi rezultati gospodarstva in vsakdanjo resničnostjo ljudi tako očiten kot v Grčiji.
Obiskovalci na plaži Edem blizu Aten, eni najbolj dostopnih poletnih točk za prebivalce grške prestolnice. Fotograf: Hilary Swift/Bloomberg
Grško gospodarstvo raste hitreje kot v številnih drugih evropskih državah, proračun je v presežku, država pa naj bi že prihodnje leto izgubila neslavni naziv najbolj zadolžene v Evropi.
A druga plat slike je precej manj spodbudna. Inflacija je med najvišjimi v evrskem območju, povprečna letna plača, približno 18.000 evrov oziroma 20.850 dolarjev, pa ne dosega niti polovice povprečja Evropske unije.
Grčija je skupaj z Bolgarijo na dnu EU po bruto domačem proizvodu na prebivalca in kupni moči. Hkrati ima za svojo severno sosedo največji delež ljudi, ki jim grozita revščina ali ekonomska izključenost.
Ker morajo biti parlamentarne volitve najpozneje do prihodnjega poletja, ankete pa kažejo, da morda ne bodo prinesle jasnega izida, je premier Kiriakos Micotakis odpravljanje tega razkoraka med dobrimi kazalniki in vsakdanjo realnostjo ljudi postavil med glavne prednostne naloge svoje vlade.
Vlada je že znižala več vrst davkov, po začetku vojne v Iranu pa sprejela še več svežnjev ukrepov za omejevanje cen energije in hrane. A ljudje izboljšanja večinoma ne občutijo. V anketi, ki jo je 16. junija objavila grška televizija Alpha TV, je le sedem odstotkov vprašanih odgovorilo, da se je njihov gospodarski položaj lani izboljšal.
Mitsotakis je ta mesec poudaril, da se mora gospodarska rast, ki trenutno znaša okoli dva odstotka na leto, poznati tudi v vsakdanjem življenju. "Boljši makroekonomski kazalniki morajo prinesti še bolj otipljive koristi za vse," je dejal.
Vlada je prejšnji teden zagnala spletno stran in aplikacijo "Koliko stane?", kjer lahko potrošniki vsak dan primerjajo cene 8700 izdelkov, od hrane do izdelkov za nego dojenčkov. Podatkovna baza še nastaja, a Mitsotakis pravi, da imajo Grki zdaj še eno "orožje" v boju z draginjo.
Aplikacija razkriva, da so številni izdelki v Grčiji dražji kot v premožnejših evropskih državah, čeprav so nekateri tudi cenejši. Najnižja cena priljubljenega moškega dezodoranta v roll-onu je bila denimo 2,71 evra, skoraj evro več kot za enak izdelek v Združenem kraljestvu in približno toliko kot v Nemčiji. Presenetljivo je tudi, da so nekateri domači izdelki, med njimi jogurt, v grških supermarketih dražji kot drugod.
Cene so po vsej Evropi dvignile motnje v dobavnih verigah po pandemiji ter posledice vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. V Grčiji, podobno kot drugod po Evropi, pritisk na gospodinjstva dodatno zaostruje še pomanjkanje stanovanj.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih so Grki leta 2024 za stanovanjske stroške v povprečju porabili 35,5 odstotka razpoložljivega dohodka gospodinjstva. Pri skoraj tretjini gospodinjstev je ta delež presegel 40 odstotkov, kar je več kot trikrat toliko kot v povprečju EU.
Del težave je v tem, da se po izbruhu grške gospodarske krize leta 2010 skoraj ni gradilo ali vlagalo v nepremičnine, pojasnjuje Nikos Vettas, generalni direktor atenskega inštituta za ekonomske in industrijske raziskave, ki spremlja grško gospodarstvo. To se je začelo spreminjati šele v zadnjih petih letih.
"To pomeni, da ponudba zaostaja, težava pa je vse večja, ker se ni prilagodila demografskim spremembam," pravi Vettas. "V državi, kot celoti stanovanj ne primanjkuje, primanjkuje pa jih na določenih območjih ter v ustrezni velikosti in z ustreznimi lastnostmi."
V Atenah je Kalogera prav takšna volivka, kakršno si želi Mitsotakisova desnosredinska Nova demokracija. Pred kratkim je rodila prvega otroka in se z možem odločila, da se preselita v večje stanovanje. Imela sta srečo, ker sta si ga lahko privoščila, pravi, a je selitev vseeno močno obremenila njun mesečni proračun.
"Zelo težko sva našla spodobno stanovanje za manj kot tisoč evrov," pravi. Za številne bi bil tak znesek nedosegljiv. Minimalna plača v Grčiji se je od leta 2019 zvišala za več kot 40 odstotkov, a še vedno znaša 920 evrov na mesec.
Mitsotakis med glasovanjem na parlamentarnih volitvah junija 2023. Grškega premierja do prihodnjega junija čakajo volitve, razdrobljena politična slika pa nakazuje, da bi bilo oblikovanje vlade lahko zahtevno. Fotograf: Konstantinos Tsakalidis/Bloomberg
Grški gospodarski zlom je državo stal skoraj četrtino BDP in pretresel način življenja naroda, ki je leta porabljal več, kot si je lahko privoščil. Ureditev javnih financ in vzdrževanje proračunske discipline pa nista prišla brez odrekanja. Plače, prilagojene inflaciji, so danes še vedno precej nižje kot leta 2009.
Dohodki gospodinjstev so se zaradi večje zaposlenosti in 12-odstotne rasti plač med letoma 2019 in 2024 sicer zvišali, a so se cene življenjskih potrebščin v istem obdobju povečale za več kot 16 odstotkov.
"Podražitve, tudi pri stanovanjih, hrani in energiji, pritiskajo na dele prebivalstva, ti pa ne vidijo, kako bi se lahko ta pritisk v doglednem času zmanjšal," pravi Vettas.
Podatki o porabi pa kažejo nekoliko bolj zapleteno sliko in opozarjajo na še eno dediščino grške krize, ki jo vlada poskuša omejiti: davčne utaje. Grki porabijo več kot prebivalci šestih od 27 držav EU, kar nakazuje, da del denarja kroži zunaj uradnih evidenc. Guverner grške centralne banke Yannis Stournaras ocenjuje, da davčne utaje v Grčiji pomenijo od 20 do 21 odstotkov BDP, drugod po Evropi pa od 15 do 17 odstotkov.
Svoje dodaja tudi hitro zviševanje cen v podjetjih, opozarja odvetnik Dionisis Alevromageiras. Štiriinštiridesetletnik, ki vodi lastno odvetniško pisarno, vse težje ohranja nekdanji življenjski slog, zato varčuje pri zabavi, oblačilih in drugih nenujnih izdatkih.
"Glavna težava je, da na trgu ni pravega nadzora, cene pa kar naprej rastejo," pravi Alevromageiras. "Inšpektorji bi morali biti na terenu in podjetja strogo preverjati."
K pritisku na cene prispeva tudi ena najpomembnejših grških panog: turizem. Ta predstavlja petino BDP, turistični prihodki pa redno dosegajo nove rekorde. Posledično se še dodatno dražijo najemnine ter blago in storitve, zlasti na grških otokih.
Turistični vodniki v prodajalni spominkov v Firi na Santoriniju. Otok je med najbolj priljubljenimi pri tujih turistih, za številne Grke pa postaja vse manj dosegljiv. Fotograf: Jose Sarmento Matos/Bloomberg
Za Kalogero vse to kaže na spremembo družbene pogodbe, ki jo občutijo številni Evropejci: prepričanja, da bo njena generacija živela bolje od staršev, njen otrok pa bolje od nje in njenega moža.
Počitnice, kakršne je poznala kot otrok, so danes razkošje, o katerem ne more več razmišljati. Spominja se poletja, ko so najprej odšli na grški otok Samos v Egejskem morju, tik ob turški obali, se nato vrnili domov, zamenjali prtljago in odpotovali še na Zakintos v Jonskem morju.
"Spomnim se hotelov z dvema ali tremi bazeni. Dopoldne smo plavali v morju, popoldne v bazenu," pravi. "Vsak dan smo zunaj jedli tri obroke. Danes si lahko izbereš samo en obisk restavracije."
.webp){kind=icon}
