Dobro jutro. Prvi dnevi leta so postregli s precej dogajanja. Zemeljski plin iz Rusije je prenehal teči v Evropo. To se je že pokazalo na cenah. Dražje cene energije še dodatno navzdol potiskajo evro. Najbogatejši zemljan Elon Musk se je v zadnjih dneh leta z zvestimi privrženci Donalda Trumpa prepiral o ukinitvi imigracijskih vizumov. V 2025 pa je zgodbo zasenčila eksplozija Teslinega poltovornjaka Cybertruck pred Trumpovim hotelom v Las Vegasu ter slabe prodajne številke Tesle.
Konec dobav ruskega plina potisnilo cene navzgor
Cena terminske pogodbe zemeljskega plina z dobavo v februarju se je v četrtek zvišala za več kot štiri odstotke in presegla 51 evrov za megavatno uro. Gre za prvi trgovalni dan po zaustavitvi dobav ruskega plina v Evropo po plinovodu skozi Ukrajino. Rast cene so spodbudile nizke temperature na severu Evrope ter izguba petih odstotkov uvoza zemeljskega plina v Evropsko unijo (EU). S prvim januarjem je po več desetletjih delovanja v Evropo prenehal teči zemeljski plin prek Ukrajine zaradi poteka pogodbe.
Cene so dosegle najvišjo raven po oktobru 2023. Ob tem je do 9. januarja zaradi okvare z obratovanjem prenehala norveška tovarna utekočinjenega zemeljskega plina Hammerfest, je pisal Bloomberg. Medtem ko so trgovci pričakovali izgubo ruskega vira, lahko zmanjševanje oskrbe sproži hitrejše praznjenje plinohramov, ki delujejo kot blažilnik. Zaloge se nižajo najhitreje po letu 2021, ko se je kriza s plinom začela. Trenutno so plinohrami povprečno 75-odstotno polni. Količina plina v plinohramih se je od konca septembra, ko se konča sezona polnjenja, do sredine decembra zmanjšala za približno 19 odstotkih, kažejo podatki organizacije Gas Infrastructure Europe (GIE).
Zaustavitev dobav pomeni, da bodo srednjeevropske države prisiljene kupovati dražji plin drugje, kar bo še povečalo pritisk na oskrbo v času, ko se plinohrami praznijo najhitreje v zadnjih letih.
Evro na dvoletnem dnu
Začetek leta ni bil najbolj obetaven za evropsko valuto. Evro je v primerjavi z ameriškim dolarjem upadel na najnižjo raven v več kot dveh letih. Evro je zdrsnil na 1,03 dolarja, kar je najnižja vrednost po novembru 2022. Vrednost izgublja zaradi bojazni, da bodo izvozno usmerjena gospodarstva EU prizadele carine ZDA, in pričakovanja, da bo Evropska centralna banka (ECB) znižala obrestne mere hitreje kot ameriški Federal Reserve (Fed). Pritisk je povečala tudi politična nestabilnost v največjih gospodarstvih bloka.
"Šibka rast je težava tako Nemškega kot tudi Francoskega in gospodarstva Združenega kraljestva, je za Bloomberg povedala analitičarka Jane Foley iz Rabobank. Po njeni oceni naj bi evro upadle na pariteto z dolarjem v drugem četrtletju. Mnogi strategi napovedujejo, da bo evro letos zdrsnil do paritete z ameriškim dolarjem ali celo pod njo. Nazadnje je evro na pariteto z dolarjem upadel leta 2022, ko je ruska invazija v Ukrajino sprožila energetsko krizo v Evropi.
Burni dnevi za Elona Muska
Proizvajalec električnih avtomobilov Tesla je v zadnjem trimesečju dobavil 495 tisoč avtomobilov. Na celoletni ravni so dobavili 1,789 milijona avtomobilov. To je 1,1 odstotka manj kot v 2023 in manj od pričakovanj analitikov. Upad pripisujejo starajoči se ponudbi avtomobilov ter višjim obrestnim meram, ki odvračajo kupce od nakupov. Kitajski konkurent BYD je dobavil 1,76 milijona električnih avtomobilov, kar je medletno 12,1 odstotka več. Na Kitajskem je Tesla zaradi popustov uspelo dobave povečati za 8,8 odstotka na 657 tisoč avtomobilov, je poročal Reuters.
CFOTO/Future Publishing/Getty Images
Delnica Tesle je včeraj izgubila šest odstotkov vrednosti. Delnica je v letu 2024 pridobila 60 odstotkov vrednosti. Večino rasti je povezane s Trumpovo zmago na volitvah, od katere si Musk obeta različne ugodnosti. Analitiki Bloomberga ocenjujejo, da je prihodnost Tesle v najboljšem primeru povprečna. Musk zato poskuša podjetje preimenovati iz avtomobilskega proizvajalca v proizvajalca umetne inteligence in robotov.
Kitajska tuhta nove ovire
Kitajska načrtuje strožji nadzor nad izvozom tehnologij za izdelavo baterijskih materialov. V Pekingu želijo zaščititi svoj nadzor nad ključnimi dobavnimi verigami v času naraščajočih geopolitičnih in trgovinskih napetosti. Vlada je predlagala dodajanje različnih tehnologij – nekatere se uporabljajo za rafiniranje litija in proizvodnjo kemikalij za baterije – na seznam predmetov, ki so pod nadzorom.
Kot kaže, želijo na Kitajskem zaščititi inovacije, ki so jih razvili med svojim vzponom na vrh proizvodnje baterij in električnih vozil. Do predlaganja je prišlo v času rastoče konkurence z ZDA na različnih področjih, od kritičnih mineralov do polprevodnikov.
Predlagane omejitve so namenjene nizu postopkov, ki se uporabljajo za proizvodnjo litijevih kemikalij za baterije. Med temi je ekstrakcijo litija, metoda, pri kateri ima Kitajska veliko znanja, piše Bloomberg. Zajema tudi nekatere posebne vrste kemičnih spojin, ki se uporabljajo pri izdelavi katod, ki so ključne za delovanje baterij.
Najbolj brani članki:
1. Najdražji avtomobili Slovencev 2024 (I. del)
2. Prihaja tudi 30-odstotna pocenitev nepremičnin v hrvaški Istri?
3. Napoved 2025: Cene zlata in srebra proti novim rekordom
4. Napoved 2025: Ali lahko kriptotrgi presežejo rast leta 2024?
5. Napovedi 2025: Delnice, zlato, kripto, plače, tehnologija, šport
Kaj spremljamo danes:
- Banka Slovenije bo objavila konsolidirano bilanco denarnega sistema.
- V Nemčiji bodo objavili podatke o brezposelnosti.
- V ZDA bodo objavili proizvodni PMI.
.webp){kind=icon}
