Davčne spremembe: Vinarji so si oddahnili. Kako bo s trošarinami v prihodnje?

Konec maja je ministrstvo za finance predstavilo predlog davčnih sprememb. Gre za prvi paket davčnih sprememb, drugega, ki bo vključeval obdavčitev premoženja, naj bi predstavili do konca leta.

Nabor ukrepov prinaša tudi predlog zvišanja obdavčitve, in sicer bi se za sladke ter energijske pijače stopnja DDV povišala z 9,5 odstotka na 22 odstotkov, trošarine na pivo in žgane pijače pa bi se zvišale za sedem odstotkov.

Višje trošarine na alkoholne pijače naj bi v državno blagajno prinesel okoli 8,4 milijona evrov. Po besedah ministra Klemena Boštjančiča in državne sekretarke Katje Božič gre za kompromis; pri tem naj bi iskali ravnovesje med interesi javnega zdravja in gospodarstva.

"Ministrstvo za finance je pri povečanju trošarin nastopalo kot koordinator rešitve, ker smo skrbniki in nosilci zakona o trošarinah in DDV," je povedala Katja Božič.

V predloge davčnih sprememb pa ni zajeto povišanje trošarin za vino. Po veljavni davčni zakonodaji je vino namreč obdavčeno z 22-odstotnim davkom na dodano vrednost, trošarina pa je nič. Morebitna uvedba pozitivne trošarine za vino je mogoča s spremembo zakona o trošarinah. Zakaj ministrstvo zvišuje trošarine na pivo in žgane pijače, za vino pa jih ohranja na ničelni stopnji?

Ničelne obdavčitve piva in žganih pijač niso dopustne

"Trošarine se določajo v evropskih okvirih, pri čemer pri pivu ničelna obdavčitev sploh ni dopustna," je povedala Andreja Cirman z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Trošarine za pivo so po evropski zakonodaji minimalno obdavčene pri 1,87 evra na hektoliter na stopnjo alkohola, žgane pijače pa pri 550 evrih na hektoliter čistega alkohola. Evropska zakonodaja medtem dopušča ničelne trošarine za vino.

"Apetiti po dvigu cen so veliko večji, kot so bili izraženi v predlogu davčnih sprememb, saj smo bili iskalec kompromisa med prizadevanjem zdravstvene stroke in upoštevanjem okoliščin, v katerih so gospodarstvo, dobavne verige in kmetje," je povedala Božič.

Ministrstvo za finance je v preteklosti že proučevalo primernost uvedbe pozitivne trošarine za vino, a se je odločilo, da teh ne bo sprejelo. Pri tem je izhajalo iz zakonodaje EU, ki takšno možnost dopušča, ne določa pa je kot obvezno ureditev.

Večina držav članic, ki so tradicionalne proizvajalke vina, kot so Avstrija, Ciper, Grčija, Italija Portugalska in Španija, ima za vino določeno ničelno stopnjo trošarine. V državah, ki so uvedle trošarino za vino, se ta giblje v razponu od 3,82 evra na hektoliter v Franciji pa vse do 424,84 evra na hektoliter na Irskem. Primerjava med državami članicami EU kaže, da večina trošarin za vino ni uvedla.

"Trošarina, primerljiva s tisto v Franciji, bi prinesla skromen finančni učinek," je bilo stališče ministrstva za finance pred nekaj leti. "Povišanje trošarin bi pomembno vplivalo na višino maloprodajne cene in na znižanje porabe, a tudi na manjšo konkurenčnost slovenskih vinarjev v primerjavi s tujimi."

Bloomberg Mercury

 

Grožnja za delovna mesta

Ministrstvo je takrat tudi opozorilo, da nekatere tuje študije, ki analizirajo možnost uvedbe ali povišanja trošarine za vino, ugotavljajo, da zmanjšanje porabe oziroma prodaje posledično ogrozita delovna mesta in s tem posredno pomembno vplivata na zmanjšanje prihodkov iz davkov na delo.

"Uvedba pozitivne trošarine za vino je kompleksno vprašanje. Pri presojanju odločitve o uvedbi trošarine za vino bi bilo treba upoštevati tako vpliv na proračunske prihodke kot tudi zdravje in zdravstveno politiko ter morebitne negativne posledice strukturnih sprememb v gospodarstvu in kmetijstvu, vpliv na lokalno pridelavo, ponudbo in konkurenčnost tega kmetijskega produkta ter težavnost nadzora oziroma zahtevnost administriranja sistema za zavezance in nadzorni organ," so še takrat dodali na ministrstvu.

"Vino ostaja neobdavčeno s trošarinami, saj ni bil dosežen kompromis, da se ga v tem koraku dodatno obdavči. Gre pa za prvi korak v smeri predvidenega postopnega dodatnega zviševanja obdavčitve tudi na področju alkohola," še je povedala Božič.

Kako ohranjanje trošarin pri nič vidijo vinarji?

Dvig trošarin za neposredno konkurenčni alternativi vinu nam vsem v vinski branži v tem trenutku pomeni ogromno prednost, je povedal Adam Valdhuber iz vinske kleti Valdhuber. "Večina vinskih kleti v Sloveniji je v družinski lasti, takšen način dela pa je zelo pomemben za ohranjanje tradicije pridelave vina. Veseli nas, da je bilo tudi to dejstvo upoštevano ob odločitvi, da vino v Sloveniji ostane brez trošarin."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar