Vlada v novi poskus obdavčitve kriptovalut? Vse, kar morate vedeti o predlogu zakona

Pripravljen je predlog zakona, ki bi prinesel obdavčitev kriptovalut, kot so bitcoin, ether, solana in drugih. Do zdaj jih je poskusila obdavčiti vlada Janeza Janše leta 2022, vlada Roberta Goloba pa je pripravila zakon, ki bi jih obdavčil z letom 2026, vendar se je v obeh primerih končalo le pri poskusih. Kakšen je novi predlog, ki je trenutno na mizi?

Kmalu po nastopu mandata je finančni minister Andrej Šircelj v intervjuju za Bloomberg Adria TV dejal, da napovedujejo predvsem znižanje davkov. A beseda predvsem je tu zelo pomembna. Koalicijska pogodba je namreč govorila tudi o obdavčitvi kriptovalut, ki danes niso obdavčene. Ko smo ministra za finance vprašali konkretno o njihovi obdavčitvi, je odvrnil, da bodo področje še proučili: "Pri kriptovalutah gre namreč za vprašanje, ali jih obravnavamo enako kot druge izvedene finančne instrumente oziroma kako jih sploh vrednotimo z davčnega vidika."

Ta teden je na Strateškem svetu za gospodarstvo, posvetovalnem organu Vlade Republike Slovenije, ki ga vodi Marko Lotrič, potekala seja fokusne skupine za davke, ki jo vodi Ivan Simič. Med temami, ki so jih obravnavali, je bil na dnevnem redu tudi predlog Zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, ki se loteva poenostavitve davčne obravnave unovčenja virtualnih valut. Če vam zveni znano, je zato, ker je bil zakon z identičnim imenom v državnem zboru že leta 2022, v času, ko je vlado (tako kot danes) vodil Janez Janša, predlog zakona pa je pripravil prav Simič. Zakona, ki bi prinesel obdavčitev kriptovalut, takrat nismo dobili.

Leta 2025 smo dobili nov predlog zakona, ko je vlado vodil Robert Golob, minister za finance pa je bil Klemen Boštjančič. Predlog zakona je predvideval obdavčitev dobičkov iz kriptovalut po 25-odstotni davčni stopnji, ki se ne bi zniževala glede na dobo imetništva, kot se denimo pri delnicah, vsak davčni zavezanec bi moral voditi evidence o vseh pridobitvah in odsvojitvah kriptovalut, vključno z datumi transakcij, količinami in vrednostmi v evrih, davčni zavezanci pa bi morali Fursu do 30. junija 2026 prijaviti stanje kriptosredstev na dan 1. januar 2026 - v nasprotnem primeru bi se davek obračunal na celotno prodajno vrednost.

Kritik na pripravljeni predlog zakona je bilo precej, konec leta 2025 pa je bil na predlog Svobode s terminskega načrta državnega zbora predlog zakona umaknjen, svoje poti skozi zakonodajno sito pa na koncu ni nadaljeval.

Kaj je drugače v aktualnem predlogu zakona? Nekdanji šef finančne uprave (Furs) Ivan Simič je za Bloomberg Adria dejal, da je bilo pravzaprav vse povedano že leta 2022. Kljub temu smo z njim na hitro obnovili bistvene značilnosti iz predloga zakona, ki bi lahko prinesle obdavčitev kriptovalut:

• davčna stopnja bi bila petodstotna, in sicer na unovčene kriptovalute;

• do deset tisoč evrov unovčenih kriptovalut se davka ne bi plačevalo (ali, povedano drugače, obdavčen je presežek nad deset tisoč evrov);

• izgube bi bilo treba dokazovati z ustrezno dokumentacijo;

• število transakcij ne bi bilo več pomembno - danes Furs to nadzoruje s stališča morebitnega opravljanja dejavnosti. 

Že takrat je bilo v predlogu zakona zapisano: "Cilj predloga zakona je področje unovčenja virtualnih valut urediti na zelo enostaven način, tako da se po nizki stopnji obdavčuje tisto, kar se vidi in je zapisano, to je unovčeni znesek. To bi povečalo davčne prihodke, imetnike virtualnih valut rešilo nepotrebnega strahu pred vnovčenjem in birokratskimi postopki, v Slovenijo pa bi prišlo več kapitala."

Pa izplen države? V predlogu zakona iz leta 2022 so navajali, da bi prihodki državnega proračuna iz tega naslova v prvih nekaj letih znašali več kot milijon evrov letno.