V Srbiji so januarja ponovno zabeležili povišanje inflacije. Na mesečni ravni so se življenjske potrebščine podražile za 1,4 odstotka, stopnja letne inflacije pa je znašala 15,8 odstotka. Za slabo četrtino so se na letni ravni zvišale cene hrane in energentov.
Miloš Zečević, izvršni direktor za upravljanje bilance pri Erste Bank, meni, da so na rast cen vplivali predvsem dejavniki na strani ponudbe. "Težava Srbije je v cenah uvoženih energentov, na katere nimamo neposrednega vpliva, pa tudi v cenah predelane hrane, kjer imamo poleg povečanih proizvodnih in transportnih stroškov tudi težavo z znatno izpostavljenostjo kmetijstva vremenskim vplivom, kot je suša," je Zečević dejal za Bloomberg Adria.
Zečević je še dodal, da Srbija potrebuje agrarno reformo in stabilno pridelavo lastne energije, če želi na dolgi rok stabilizirati rast inflacije.
Cene življenjskih potrebščin v Srbiji so tudi pod pritiskom beguncev iz Ukrajine in Rusije, ki bežijo pred vojno oziroma pred vojaško mobilizacijo. V nebo naj bi pognali predvsem cene najemnin v Beogradu in drugih večjih mestih.
Inflacija naj bi tudi v 2023 ostala dvomestna
Inflacija bo v Srbiji tudi v letu 2023 najverjetneje ostala dvomestna. Srbska centralna banka (NBS) za letos napoveduje inflacijo v višini od 11,3 do 13,4 odstotka. Centralni bankirji pričakujejo tudi, da se bo inflacija v prvem letošnjem četrtletju še naprej povečevala, nato pa se bo znižala. Svojih načrtov glede nadaljnjega zategovanja denarne politike niso želeli razkriti, poročajo kolegi iz srbskega uredništva Bloomberg Adria.
S pomočjo Branislava Uroševića.