.webp){kind=icon}
Ste že slišali za ChatGPT? Gre za bota, ki lahko reši praktično vse vaše težave in odgovori na skoraj vsa vaša vprašanja. No, ali pa bo vsaj poskušal. V osnovi je bot ChatGPT usposobljen, da na podlagi uporabniških vnosov ustvari človeku podoben odziv. S pomočjo čudežev strojnega učenja je pridobil izjemno obsežen nabor spretnosti. Gre za vznemirljivo, razburljivo, ontološko presunljivo novo tehnologijo, ki jo je ustvarila raziskovalna skupina OpenAI iz San Francisca.
Kaj vse torej bot lahko naredi namesto vas? Na zahtevo lahko napiše razpravljalne eseje o skoraj kateri koli temi, pripravi povzetke tehničnih dokumentov ali znanstvenih konceptov, klepeta s strankami, celo pripravi napovedi ter prilagojene nasvete in odgovore – v dobrem ali slabem – na kakršna koli vprašanja, izdela osnovno programsko kodo, pripravi temeljno analizo vrednostnih papirjev, napiše zabavne pesmi in popevke, napravi točne imitacije. Ob vseh teh spretnostih se zdi, da lahko zamenja marsikaterega delavca. Posebnost pogovornega bota je, da se uči sproti in tako lahko vzdržuje zanimive pogovore z odprtimi vprašanji. Na kratko, ChatGPT je, če si izposodimo staro formulacijo pisatelja Arthurja C. Clarka, "težko razločljiv od magije".
No, skoraj. Ena od težav, ki jih njeni ustvarjalci priznavajo, je, da ChatGPT včasih ponuja odgovore, ki so sicer natančni in avtoritativni – a popolnoma napačni. Če od bota denimo zahtevamo Mussolinijevo osmrtnico, bo omenjal rolkanje ali ponudil razpravo o diktatorjevem interesu za šport, ki je popolnoma izmišljen. Prošnja za nasvet ameriški centralni banki Federal Reserve vrne esej, ki navaja navidez legitimne vire, vendar potvori podatke, da ustrezajo namenu bota. Forum za programerje Stack Overflow je začasno prepovedal odgovore ChatGPT, češ da je v njih zaznal "visoko stopnjo nepravilnosti". Študenti, ki iščejo pomočnika pri domačih nalogah, naj zato postopajo previdno.
Preberi še
Nas bo ChatGPT odrešil dela ali naredil produktivnejše?
Umetna inteligenca lahko zmanjša suhoparno delo, poveča dodano vrednost.
17.01.2023
Prav tako se zdi, da je bot precej lahko zmesti. Poskusite mu zastaviti klasično uganko: Kij in bejzbolska žoga skupaj staneta 1,10 dolarja. Če kij stane dolar več kot žoga, koliko stane žoga? Nesrečno za robota se ChatGPT odzove z instinktivnim, a napačnim odgovorom deset centov. (Pravilna rešitev je pet centov.) Kolektivna inteligenca interneta je veselo katalogizirala tudi druge primere botovih napak in slabosti.
Takšna kritika se ne zdi na mestu. Dejstvo je, da je ChatGPT izjemen dosežek. Nedolgo nazaj se je pogovorni bot takšne stopnje prefinjenosti zdel brezupno nedosegljiv. Zdi se, da bo izboljšana in vse bolj natančna tehnologija prinesla koristi za programerje, raziskovalce, akademike, politike, novinarje in druge. (Če domnevamo, da ne bodo vsi ostali brez dela.) Njen učinek na ekonomijo znanja bi lahko bil ogromen. V prejšnjih obdobjih so se bile bitke za dostop do tako na videz privlačnega orodja – z dobrim razlogom.
Zanimivo je, da OpenAI načrtuje, da bo orodje na voljo kot aplikacijski programski vmesnik oziroma API, ki bo zunanjim razvijalcem omogočal, da ga integrirajo v spletna mesta ali aplikacije, ne da bi razumeli osnovno tehnologijo. To pomeni, da bi lahko podjetja kmalu uporabljala ChatGPT za ustvarjanje virtualnih pomočnikov, botov za pomoč uporabnikom in marketinška orodja. Lahko bi avtomatizirali pregled dokumentov in druga dolgočasna opravila. V prihodnosti bodo morda uporabili ChatGPT za ustvarjanje idej in poenostavitev odločanja. Po vsej verjetnosti se doslej ni še nihče domislil najboljših vrst uporabe orodja. In to zdaj načrtuje tudi Microsoft, ki naj bi v ChatGPT vstopil z desetimi milijardami dolarjev. Iščejo namreč načine, kako ga vgraditi v Word, Outlook in PowerPoint.
V tem in drugih pogledih ChatGPT ponazarja širitev nabora orodij umetne inteligence, ki lahko kmalu spremenijo celotne industrije, vključno s financami, zdravstvom in proizvodnjo. Naložbe na tem področju so se povečale. Zdi se, da se preboji množijo iz dneva v dan. Mnogi strokovnjaki iz industrije izražajo brezmejno navdušenje. Sodeč po eni od analiz bi umetna inteligenca k svetovnemu gospodarstvu do leta 2030 lahko prispevala osupljivih 15.700 milijard dolarjev. Za zdaj se zdi, da se oblikovalci politik te revolucije večinoma ne zavedajo, kaj šele, da bi bili pripravljeni nanjo. Pozdravijo naj jo v duhu optimizma, hkrati pa naj bodo pozorni na morebitna tveganja – na varnost podatkov, zasebnost, zaposlitve in drugo. Morda bodo razmišljali tudi o nekaterih bolj eksistencialnih skrbeh.
V dobrem ali slabem, ChatGPT napoveduje gradnjo zelo drugačnega sveta.
Za več komentarjev obiščite bloomberg.com/opinion.
Prevedel Jan Artiček.
