Kdo bo zmagal v dirki na Luno - Bezos ali Musk?

Pred petimi leti je Jeff Bezos stal na zatemnjenem odru v Washingtonu, velika črna zavesa pa je prekrivala ploščad za njim. Oblečen v sivo obleko in črno srajco, je množici novinarjev in vesoljskih navdušencev pojasnjeval značilnosti. "Blizu je. Tri dni stran," je dejal Bezos. "Na Luno greš lahko, kadar koli želiš."

Nekaj trenutkov zatem je Bezos dvignil roko in odmaknil zaveso, prikazalo se je ogromno vesoljsko plovilo po imenu Blue Moon. Gre za lunarni pristajalnik, ki ga je njegovo vesoljsko podjetje razvijalo tri leta. Najprej je bilo zasnovano za prevoz tovora na Lunino površino, sčasoma pa tudi za ljudi.

Ni pa omenil, da je bil pristajalnik le rekvizit, izdelan izključno za ta dogodek oziroma novinarsko konferenco. Družba Blue Origin namreč potrebuje leta, preden lahko izdela delujoče vozilo.

Saul Loeb/AFP/Getty Images

 

Bolj zanimiv trenutek v novi vesoljski tekmi se je zgodil dva meseca in pol pozneje in skoraj 2.800 kilometrov stran. Še en milijarder Elon Musk je takrat na zaslonih v živo opazoval, kako je jeklena mini raketa, oblikovana kot silos, prižgala svoj motor na blatnih ravninah južnega Teksasa. Prototip podjetja Space Exploration Technologies je za nekaj trenutkov poletel v zrak in se nato spustil nazaj v pokončnem položaju. To je bil eden od prvih tako imenovanih testov poskoka za tisto, kar bo postalo prihajajoča raketa Starship družbe SpaceX. Ta naj bi prikazala tehniko, ki bi jo vesoljsko plovilo polne velikosti nekoč uporabljalo za pristanek na drugih planetih – vključno z Luno.

Minilo je več kot pol stoletja, odkar je človek pustil odtis v lunarnem prahu. Današnja vesoljska tekma je na neki način podobna tisti iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Namesto spopada med ZDA in Sovjetsko zvezo gre tokrat za spopad Bezosovega podjetja Blue Origin in Muskovega SpaceX, ki želita popeljati astronavte na Lunino površje, in te napore večinoma financira ameriška vlada.

Blue Origin in SpaceX sta na prelomu stoletja ustanovila tehnološka mogotca, tu pa se podobnosti že tudi končajo. SpaceX je s hitrim preizkušanjem in lansiranjem prehitel Blue Origin, in to brez skrbi, da bi med razvojem kaj razneslo. V tej lunarni tekmi ima SpaceX torej veliko prednost pred Blue Originom, pa vendar je glede na zapletenost te misije mogoče, da bo Blue Origin nekje pristal – čeprav verjetno ne z ljudmi na krovu – preden to naredi SpaceX. Pri Blue Originu se niso odzvali na vprašanja, pri SpaceX pa niso odgovorili niti na zahtevo po komentarju.

Musk svojo letalsko in vesoljsko dejavnost vodi kot tipično dobičkonosno podjetje, pri čemer uporablja denar strank – vključno z vlado – ki želijo na raketo priklopiti opremo kot način financiranja razvoja izdelkov. Bezos pa je vsaj do nedavnega Blue Origin obravnaval bolj kot raziskovalni laboratorij. Katera strategija bo zmagala v tej dirki na Luno, bo postalo jasno v prihodnjih nekaj letih.

SpaceX

 

"SpaceX je prodajal stvari, Blue Origin pa je zapravljal denar," pravi Carissa Christensen, ustanoviteljica in glavna izvršna direktorica pri BryceTechu, svetovalni družbi za vesoljske raziskave in analize. "SpaceX prevzema trg za trgom, išče stranko za stranko, Blue Origin pa izvaja zelo zahtevne strategije raziskav in razvoja."

Misija popeljati ljudi na Luno se je začela leta 2017 z Nasinim programom, ki je postal znan kot Artemis. Nasa je sprva podelila eno samo pogodbo, težko 2,7 milijarde evrov, za lunarni pristajalnik SpaceX, delno zato, ker je imela dovolj denarja samo za enega, kar je Blue Origin spodbudilo k vložitvi tožbe proti agenciji. Po lobiranju v kongresu je agencija prejela dovolj sredstev za drugo pogodbo, vredno 3,2 milijarde evrov, ki je bila podeljena družbi Blue Origin. Denar je namenjen razvoju, podjetja pa lahko obdržijo tisto, kar zgradijo. "Kupujemo storitev," pravi Kent Chojnacki, namestnik vodje Nasinega programa za pristajanje s posadko. "Zato nikoli ne prevzamemo lastništva nad strojno opremo."

Muskov dolgoročni cilj za SpaceX je Mars, kar je razvidno iz vira goriva, ki ga uporablja Starship. Medtem ko lunarni pristajalnik Blue Origin uporablja vodik, ki bi ga teoretično lahko nekega dne pridobili iz Lunine vode, Starship uporablja metan, molekulo, ki bi jo lahko sintetizirali na Marsu, kamor želi Musk  (čeprav ne s trkom).

Medtem ko Nasa postavlja temelje za svojo misijo, Musk priznava prednosti odhoda na Luno. "Če želite podžgati javnost, morate postaviti bazo na Luni," je dejal leta 2017.

Naloga vsakega od omenjenih podjetij je ustvariti vesoljsko plovilo, ki se lahko pozicionira v orbiti okoli Lune in počaka na prihod Nasinih astronavtov iz drugega plovila ali z bližnje vesoljske postaje. Astronavti bi se preselili v vozilo družbe, ki bi posadko nato odpeljalo na Lunino površje. Čez nekaj časa bi se vrnili v pristajalnik in Lunino orbito.

Za Muska je bila Nasina pogodba izgovor, da pospeši razvoj naslednjega plovila, ki bo odletelo na Mars, imenovanega Starship. To je največji in najmočnejši raketni sistem, kar jih je bilo kdaj razvitih. Zgornji del je lunarno plovilo, ki lahko pristane pokonci in znova vzleti. Načrt družbe SpaceX je že prihodnje leto izvesti testni pristanek brez posadke na Luni ter prvi človeški pristanek leta 2026, pri čemer moramo vedeti, da tako Musk kot Nasa po navadi zamudita roke.

Bloomberg Businessweek

 

Glavni dejavnik za zaplet je nepreverjen sistem za točenje goriva,  ki zahteva izstrelitev več plovil Starshipa. Umik iz Zemljine gravitacije zahteva veliko energije, stroški goriva pa se za težje predmete povečajo. Raketa v velikosti plovila Starship ne more priti do Lune in nazaj z enim rezervoarjem, napolnjenim na Zemlji. Sistem SpaceX zahteva izstrelitev ene rakete Starship v Zemljino orbito, kjer bo ostala kot skladišče goriva. Nato bo SpaceX izstrelil približno 10 dodatnih raket Starship, napolnjenih z metanom in kisikom, ki se bodo priklopile

na skladišče goriva, da bi polnile zaloge. Ko bo skladišče v celoti napolnjeno, bo z Zemlje izstreljena še ena raketa Starship, ki se bo priklopila na skladišče, natočila gorivo in se nato odpravila na Luno.

Pri Blue Originu so se pred nekaj leti posmehovali temu načrtu, in sicer z infografiko, v kateri so trdili, da je arhitektura polnjenja z več raketami preveč zapletena, da bi bila zanesljiva. A je podjetje od takrat tiho spremenilo smer in za svoje misije na Luno sprejelo sistem, podoben sistemu SpaceX, kot je povedal Chojnacki.

"Sprejeli so podobne arhitekturne odločitve o številu izstrelitev in polnjenj, ki bi jih potrebovali," pravi. Tehnika Blue Origin bo zahtevala od štiri do osem raketnih mul za oskrbo vesoljskega plovila z gorivom v nizki Zemljini orbiti, pravi Lisa Watson-Morgan, vodja Nasinega programa za pristajanje s posadko. Blue Origin svojo postajo za oskrbo z gorivom imenuje vesoljski vlačilec, saj bo po vzletu pristajalnika, ki kroži okoli Zemlje, temu sledil v Lunino orbito, pripravljen, da ga napolni z gorivom za pot do Lunine površine. Vlačilec lahko nato potuje naprej in nazaj med vsako orbito za prevažanje dodatnega vodikovega goriva.

Pri Blue Originu nameravajo že naslednje leto na Luno poslati tovorno različico svojega pristajalnika, ki ne potrebuje vlačilca. Če bi jim to uspelo, bi Bezosovo podjetje verjetno premagalo Muskovo, čeprav Blue Origin ohranja manj ambiciozen časovni načrt, po katerem naj bi ljudi na Luno poslali do leta 2029.

Urniki v vesolju so nepredvidljivi. Lunarni pristajalnik Blue Origin je zasnovan za izstrelitev na vrhu svoje rakete New Glenn, ki bi morala prvič vzleteti leta 2020, vendar se to še ni zgodilo. Če bo šlo vse po sreči, bo raketa New Glenn predstavljena septembra. "Blue Origin mora biti veliko hitrejši," je dejal Bezos v podkastu Lex Fridman Podcast decembra, "in to je eden od razlogov, da sem pred nekaj leti zapustil mesto izvršnega direktorja Amazona."

Musk medtem ostaja izvršni direktor kopice podjetij, vključno s SpaceX, ki še naprej vodi v vesoljski panogi. Med zadnjim testnim poletom Starshipa marca je SpaceX prenesel pogonska goriva iz enega rezervoarja v drugega, kar je majhen, a pomemben korak. Medtem ko SpaceX še vedno analizira rezultate, je Nasin svetovalni odbor 26. aprila dejal, da je bil poskus v vseh pogledih uspešen.