Ko se celo programerji bojijo za svoje službe

V zadnjem desetletju je bilo v Silicijevi dolini ustvarjenih veliko inovacij, toda za ljudi, ki si želijo delati v tehnološki panogi, je morda najbolj transformativen 'industrijski trak', razvit za preoblikovanje neizkušenih poletnih pripravnikov v visoko plačane programske inženirje. Tehnološka podjetja so tako obupano iskala talente, da so namesto najemanja le za določena delovna mesta ponudila službo vsakemu pripravniku, ki je dosegel predvideno stopnjo strokovnosti.

Enaindvajsetletni Dylan Castillo je vedel, kako stvari potekajo. Pripravništvo je opravljal pri podjetjih Alphabet, Meta, Figma in Stripe, maja lani je diplomiral iz računalništva na univerzi Cornell, novembra pa so mu iz Alphabeta sporočili, da izpolnjuje pogoje za redno zaposlitev. Takrat je spoznal novo veliko tehnološko podjetje, tako imenovani big tech. Googlovo matično podjetje je več mesecev odlašalo s tem, da bi ga povezali z ekipo, januarja pa je prejel sporočilo: "Kmalu se vam oglasimo." Nazadnje so marca, nekaj tednov, potem ko so odpustili 12 tisoč zaposlenih, umaknili ponudbo. 

HEATHER AINSWORTH/HEATHER AINSWORTH

 

Castillo ni bil presenečen, da podjetje ni izpolnilo svoje obljube, navsezadnje so odpuščali. A zadeve se ne bi smele zgoditi tako. Premagal je vse ovire, ki so dokazovale njegovo usposobljenost – bil je dovolj dober. "Če dosežete ta mejnik, bi morali dobiti ponudbo," pravi Castillo. "Tako je bilo tudi pred tem … kakor koli se je že imenovalo."

Kakor koli temu rečete, preobrat pri desetletja trajajočem razcvetu zaposlovanja se je kot hladna megla spustil nad sončno Silicijevo dolino. Zapiranje delovnih mest je bilo vedno del tehnološke panoge, vendar je bilo običajno povezano s propadom zagonskih podjetij in odpovedjo vsem zaposlenim, ki bi se nato zlahka zaposlili drugje. Zdaj pa delavci ne morejo več računati na hitro zaposlitev pri drugih startupih ali tehnoloških velikanih, vrednih več bilijonov dolarjev. "Včasih ste lahko z dobrim tempom in osnovnim znanjem programiranja od številnih podjetij prejeli ponudbo s šestmestnim zneskom," pojasnjuje izvršni direktor zagonskega podjetja, ki je zaradi občutljivosti teme želel ostati neimenovan. "Zdaj me ljudje sprašujejo: Ali so v tem podjetju kakšna prosta mesta? Podjetje pa jim odgovori: Trenutno ne zaposlujemo. In vsi so zelo začudeni."

Letos je bilo v tehnološki panogi odpuščenih več kot 200 tisoč delavcev, kažejo podatki spletne strani Layoffs.fyi, ki spremlja število odpuščanj v tej dejavnosti. Samo januarja je odpoved dobilo 80 tisoč ljudi. Manj oprijemljiv, vendar jasno zaznaven je po vsej panogi prevladujoč občutek, da je zaradi težav, kot so obsežna odpuščanja, zdrsi kriptovalut in propad banke Silicon Valley, zlasti balon Silicijeve doline začel puščati. Šokirani tehnološki delavci včasih razmišljajo, da obljuba o stalni in donosni zaposlitvi morda ni tako trdna, kot so mislili. 

Castillo se je pri 13 letih odselil iz Venezuele in izbral poklic inženirja programske opreme, ker se mu je to zdela varna izbira in ker si ni mogel privoščiti študija prava. Svojo izbiro za zaposlitev v velikih tehnoloških podjetjih in podjetjih v pozni fazi razvoja je štel za konservativno. Vendar se zdaj nekateri njegovi prijatelji, ki so se odločili za podobno poklicno pot, spoprijemajo z brezposelnostjo. "Ljudje so precej prestrašeni," pravi. Sam se je zaposlil v podjetju Figma in delati bo začel avgusta. 

LAYOFFS.FYI

 

Nekateri Castillovi sovrstniki sprejmejo več ponudb, ker se bojijo, da se ponujena zaposlitev morda ne bo uresničila, in se odločajo za manj glamurozno programersko delo v netehnoloških panogah, kot sta finance in zdravstvo, kjer podjetja še vedno željno zaposlujejo strokovnjake za informacijsko tehnologijo. "Plačilo in možnosti za poklicno napredovanje so navadno slabši v primerjavi s tehnološko panogo, vendar lahko računate, da teh delovnih mest ne bodo zaprli," razlaga Castillo.

Ob vsej tej negotovosti pa je ena očitnih strategij usmerjanje na najnovejši val navdušenja v Silicijevi dolini – umetna inteligenca. Čeprav je tehnološka panoga znana po svoji muhavosti, Castillo pojasnjuje, da skupaj z vrstniki umetno inteligenco vidijo kot nekaj bolj vsebinskega v primerjavi z nekaterimi nedavnimi obsesijami v panogi in da bi bilo vredno zgraditi kariero na tem področju. "Vsekakor smo razmišljali o tem, da bi se posvetili pridobivanju znanja o umetni inteligenci in strojnem učenju," pravi in doda, da bo po teh delovnih mestih očitno še dolgo veliko povpraševanje.

Trenutno je povprečna plača višjega inženirja programske opreme, specializiranega za umetno inteligenco ali strojno učenje, 12 odstotkov višja od plače tistega, ki se s tem področjem ne ukvarja, navaja Roger Lee, vodja sledilnika odpuščanj Layoffs.fyi in plač v panogi Comprehensive.io. Medtem ko se plače tehnoloških delavcev v zadnjem letu niso spremenile ali pa so celo upadle, so se plače pri delovnih mestih, povezanih z umetno inteligenco, zvišale za štiri odstotke, pravi Lee.  

V svetu zagonskih podjetij, kjer financiranje tveganega kapitala večinoma usiha in številne družbe zapirajo delovna mesta, da bi preživele, se vlagateljem še vedno cedijo sline po podjetjih, ki ponujajo kar koli v povezavi z umetno inteligenco. To zlasti velja za generativno umetno inteligenco, izraz, ki obsega tehnologijo, kot je ChatGPT podjetja OpenAl.

V večjih podjetjih so delavci, ki se vključijo v projekte umetne inteligence, morda najvarnejši, vsaj kratkoročno. Drew Houston, glavni izvršni direktor Dropboxa, je ob napovedi, da bo podjetje odpustilo 500 delavcev, opozoril, da je med razlogi za odpuščanje zaposlovanje na področju umetne inteligence: "Naslednja faza naše rasti zahteva drugačno kombinacijo znanja in spretnosti, zlasti na področju umetne inteligence in razvoja izdelkov v zgodnji fazi." Ko je Mark Zuckerberg marca predstavil načrte o zaprtju deset tisoč delovnih mest v podjetju Meta Platforms, je dejal, da se družba osredotoča na "izdelavo orodij umetne inteligence, ki bodo inženirjem pomagala hitreje pisati boljšo kodo, to pa bo omogočilo avtomatizacijo in zmanjšanje delovnih obremenitev".

Umetna inteligenca obljublja, da bo naslednji veliki bum za Silicijevo dolino, ob tem pa grozi, da bo spodkopala ustaljeno prepričanje, da nas učenje računalniškega programiranja zavaruje pred negotovostjo zaposlitve. Kot je za Bloomberg News nedavno dejal glavni izvršni direktor International Business Machines Arvind Krishna, si "lahko predstavlja", da bi v prihodnjih petih letih umetna inteligenca nadomestila na tisoče delovnih mest v IBM, zlasti pri vsakodnevnih opravilih na področju kadrovskih zadev. (Pozneje je dejal, da je s tem mislil, da bo umetna inteligenca ustvarila več delovnih mest, kot jih bo uničila.)

Umetna inteligenca je trenutno lahko tudi priročna rešitev za vodstvene delavce, ki se želijo izogniti priznanju, da so odpuščanja posledica čezmernega zaposlovanja v času pandemičnega razcveta. Ni dokazov, da je umetna inteligenca že začela izpodrivati pomembno število tehnoloških delovnih mest. Kljub temu lahko inženir zlahka opazuje, kako ChatGPT izpisuje kodo in popravlja lastne programske napake, ter si predstavlja, kako bi lahko ekipo petih programerjev nadomestila dva človeka in nekaj naprednih orodij umetne inteligence. 

Navdušenje nad umetno inteligenco je še en dejavnik, ki spreminja sistem delovanja v Silicijevi dolini. Kot opisuje Julie Lein, soustanoviteljica Urban Innovation Fund, sta se sprememba in prehod na bolj umirjeno ozračje zgodila tako hitro, da ju vsi niti niso zaznali. "To je kot udarec z bičem," ponazori. Ustanovitelj lahko na sestanku upravnega odbora predlaga načrt za veliko porabo sredstev za trženje in sproži odpor brez primere. »Vsi pravijo: Kaj? Varčevati morate," pojasnjuje. "Ali smo sploh odgovorno podjetje, če zdaj ne odpuščamo?"

Pri odpuščanju zaposlenih se podjetja niso vedno najbolj spretno odzvala. V podjetju Lyft, ki je novembra lani že zaprlo približno 650 delovnih mest, je predsednik uprave na sestanku zaposlenih zlovešče nakazal morebitna nova odpuščanja. To je sprožilo večtedenska ugibanja, ki so se končala z napovedjo, da bo Lyft odpustil 25 odstotkov svojega osebja – to je več kot tisoč delavcev. Vsem zaposlenim so naročili, naj na dan, ki je bil predviden za odpuščanja, ostanejo doma. Delavcem so nato povedali, da so izgubili službo, in jih prosili, naj se udeležijo videoklica, vendar vse ni šlo po načrtu in nekateri se klicu niso mogli pridružiti. 

Delavka v drugem delniškem tehnološkem podjetju, ki je želela ostati anonimna, ker ne sme javno govoriti o svojem delu, pravi, da so se prva opozorilna znamenja o bližajočem se odpuščanju pojavila konec prejšnjega leta. Predsednik uprave je zaposlenim zagotovil, da jim gre dobro, nato pa je skrivnostno odlašal z ocenami o uspešnosti. Letos pa je sogovornica nekega jutra od nadrejenega prejela sporočilo, da je njeno delovno mesto varno. "Rekla sem: Varno? Zakaj ne bi bilo?" se spominja. Nato je videla elektronsko sporočilo predsednika uprave, v katerem je pisalo, da sledijo odpuščanja. Zaposleni so hitro ugotovili, kdo je izgubil službo, ker se je ob imenih odpuščenih na komunikacijskem omrežju Slack pojavil neki simbol.

V številnih podjetjih odpoved najprej dobijo kadrovniki, saj je njihovo delovno mesto smiselno le takrat, ko podjetja zaposlujejo. "Razumem," pravi kadrovnik, ki so ga pred kratkim odpustili iz podjetja Meta in je zaradi strahu pred maščevanjem želel ostati neimenovan. "Tega nikoli nisem jemal osebno." Tudi prodajalci so pogosto ranljiva skupina, ker je preprosto meriti njihov vpliv na poslovni izid in izločiti manj uspešne delavce.

Tokrat so bili v nemilosti tudi tisti, ki so v tehnološkem podjetju sodelovali pri bolj nenavadnih ali eksperimentalnih projektih. Ta delovna mesta so prinašala dodaten prestiž, a v zaostrenih časih očitno niso bila dovolj blizu osnovni dejavnosti, ki prinaša dobiček. V družbi Alphabet so bila odpuščanja posebno obsežna v oddelkih, kot sta Jigsaw, geopolitični think tank, ki je poskušal preprečiti ekstremizem in cenzuro, ter Area 120, interni inkubator, v katerem so zaposleni delali pri vzporednih projektih. 

Prilagajanje na novo obdobje je lahko boleče za ljudi, ki so vso svojo kariero delali v letih razcveta Silicijeve doline. Eric Bahn, ki je sredi leta 2010 delal kot produktni vodja pri Facebooku, se spominja, da se je podjetju pridružil brez posebne vloge. Tri mesece je bil od jutra do večera vključen v enostavno usposabljanje. "Vsak dan sem ob zajtrku eno uro bral roman," pravi. Nato se je srečal z internimi ekipami, da bi se odločil, ali želi delati z njimi. Številni njegovi sodelavci so na veliki nogi živeli od visokih plač in delnic, ki so jih delodajalci delili zaposlenim. Bahn je svoje mlade sodelavce spraševal o njihovih načrtih za konec tedna in povedali so mu, da so najeli zasebno letalo za odhod na ribolov na Aljaski. "Če je rast izražena z dvomestnim številom, se nihče ne ozira na drugo stran končnega rezultata," pojasnjuje.

Bahn se spominja sodelavcev, ki so nameravali dati odpoved, a so jim v podjetju rekli, naj namesto tega vzamejo nekaj mesecev plačanega dopusta, samo da ne bi šli h konkurenci. Ko je ljudem le uspelo zapustiti službo, je bil pogosto odziv: "Čestitke!" "Veljalo je prepričanje, da je služb neskončno in da jih bo še neskončno več," pravi vodja zagonskega podjetja. "Da lahko vedro napolnite s poljubno količino vode in nikoli ne bo prepolno."

Delavci, vajeni tako očarljivega okolja in nenormalno visokih življenjskih stroškov, so včasih imeli težave pri zniževanju svojih pričakovanj. Bahn, ki je zdaj vlagatelj tveganega kapitala, razlaga, da ga prijatelji, ki so izgubili delo, prosijo za pomoč pri iskanju nove službe. "Prijatelj mi je dejal, da želi najmanj 600 tisoč dolarjev letne plače," pravi. "Zakaj ne moreš živeti s 300 tisoč ali 400 tisoč dolarji?" In doda: "Zlate lisice so precej resnične."

Že zdaj se pojavlja zdrava mera škodoželjnosti, usmerjena v ljudi, kot so Bahnovi prijatelji. A poznavalci iz tehnološke panoge vedo, da velik del delovne sile ne ustreza stereotipu dekadentnega tehnološkega delavca. Za vsakega inženirja programske opreme, ki si ne more predstavljati dela za le pol milijona dolarjev na leto, se najde delavec v ozadju, ki nima enake zaščite. 

Noha Elsewaify, mati samohranilka z dvema otrokoma, ki živi v Brooklynu v New Yorku, je pri Googlu delala več kot pet let, a ni bila redno zaposlena, temveč je delala prek pogodbe. Delala je s polnim delovnim časom in Googlovega pomočnika usposabljala za tekoče govorjenje arabščine, plačilo pa je prejela od pogodbenih podjetij, najprej od Artecha, nato Aska in nato Accentura. Čeprav je njeno delo ostalo enako, je vsaki dve leti zamenjala 'delodajalca', da bi zaobšla pravilo, ki Googlu preprečuje predolgo angažiranje zunanjih izvajalcev, ne da bi jih zaposlil.

EVELYN FREJA ZA BLOOMBERG BUSINESSWEEK.

 

Aprila je Elsewaify prejela opozorilo, da bo njeno delovno mesto čez tri tedne ukinjeno. Če bi bila Googlova uslužbenka s petimi leti delovne dobe, bi dobila šestmesečno odpravnino. Druga tehnološka podjetja so svojim zaposlenim ponudila vsaj 16 tednov odpravnine. Kot uslužbenka družbe Accenture, ki ima pogodbo z Googlom, ni dobila nič. (Google tega ni želel komentirati, Accenture pa se na prošnjo za komentar ni odzval.)

"Ko bo prišel vaš zadnji dan na trenutnem položaju,« je Elsewaify zapisala v pismu predsedniku uprave Alphabeta Sundarju Pichaiju, "upam, da bodo z vami ravnali spoštljivo in obzirno, in ne tako, kot so ravnali z menoj, ko so me odpustili med sestankom prek Hangouta tri tedne pred mojo zadnjo plačo." Dodala je: "Ko je končno prišel ta dan, so me odslovili, kot da tam nikoli nisem delala."

Članek je nastal ob pomoči Julie Love in Aishe Counts. Prevedla Ajda Brndušić.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar