Podjetja morajo dokazati, da so sposobna hitre rasti, saj vlagatelji omahujejo pri investiranju v projekte, ki za dosego dobička potrebujejo desetletja.
Po premostitvi večjih regulativnih ovir nastajajoča panoga laboratorijske pridelave mesa prehaja v naslednjo fazo razvoja. Vendar ostaja vprašanje, koliko podjetij bo še na trgu, ko bo prvemu od njih uspel preboj.
Podjetje Upside Foods je novembra lani od ameriške vladne agencije za hrano in zdravila (FDA) prejelo dopis brez dodatnih vprašanj o ugotovitvah podjetja, da je njihovo piščančje meso, pridelano iz živalskih celic, ki jih gojijo v bioreaktorju, varno za uživanje. "To je trenutek, za katerega smo delali zadnjih sedem let," pravi Uma Valeti, generalni direktor kalifornijskega zagonskega podjetja. "Razvijali smo nekaj, v kar številni niso verjeli."
Čeprav je omenjeni dopis pomenil pomemben mejnik v tej panogi, imajo Upside in konkurenčna podjetja pred seboj še dolgo pot, preden bodo njihovi izdelki dosegli ameriške kupce. Zagon množične proizvodnje bo zahteval več denarja, regulatorne odobritve in nove tehnologije. Investitorji so od leta 2010 v panogo vložili kar 2,6 milijarde dolarjev, več kot polovico zneska leta 2021. Vendar financiranje počasi usiha in med vlagatelji se pojavlja vse več dvomov o težko uresničljivih projektih, ki za prehod v dobičkonosno fazo potrebujejo več desetletij.
V vse bolj neprijaznem okolju se lahko zgodi, da bo veliko od več kot sto podjetij za proizvodnjo celično pridelanega mesa, ki so prejela začetno financiranje, propadlo ali jih bodo pogoltnila večja podjetja. "Na tem področju je bilo mogoče zaznati veliko navdušenja. V nekaterih primerih je morda šlo tudi za čezmerno financiranje," pojasnjuje Rob Leclerc, ustanovni partner v podjetju AgFunder, ki je investitor v tej panogi. "Nekaterim bo morda uspel preboj, a gre za precejšen izziv."
Kultivirano meso, kot ga proizvajalci najraje imenujejo, se prideluje po posebnem postopku. Celice živih živali postavijo v nadzorovano okolje bioreaktorja z ustreznimi hranili, da se namnožijo. To potem pretvorijo v užitne izdelke. Kljub očitnim koristim, zlasti za živali, je potreba po mesu, ki je pridelano na podnebju prijaznejši način, najpogosteje omenjana prednost. Kljub temu mora panoga svoj prispevek za okolje šele dokazati in upravičiti. Laboratorijska pridelava mesa zahteva velike količine toplote in električne energije, zato je odgovor na vprašanje, ali bo količina izpustov toplogrednih plinov manjša kot pri vzreji piščancev ali prašičev, delno odvien od razpoložljivosti energije iz obnovljivih virov.
Pred podjetjem Upside in drugimi, ki so po oceni FDA prišla tako daleč, so naslednji regulativni izzivi, vključno s predpisi ameriškega ministrstva za kmetijstvo v zvezi z gradnjo novih proizvodnih obratov. Ta hip je množična pridelava upanje, ne pa gotovost. "Gre za nekaj, česar še nihče ni počel," pove Tom Mastrobuoni, vodja investicij pri družbi Big Idea Ventures, ki je vlagala v podjetja za pridelavo celičnega mesa. "Ne govorimo o receptu za piškote, tukaj ne gre le za to, da količine pomnožimo z deset."
Edino komercialno dostopno meso na celični osnovi proizvaja podjetje Eat Just iz San Francisca v svojem obratu v Singapurju. Direktor Josh Tetrick pravi, da je tudi gradnja manjšega proizvodnega obrata stala več deset milijonov dolarjev. Velikanskih bioreaktorjev, ki bi bili potrebni za komercialno proizvodnjo, za zdaj sploh še ni. Po Tetrickovih besedah je cisterna s prostornino šest tisoč litrov, ki jo bo podjetje v svoj obrat postavilo letos, še vedno premajhna. "Menimo, da bi bila laboratorijska vzreja mesa z ekonomskega vidika bolj smiselna, ko bi presegli mejo 200 tisoč litrov." Podjetju Eat Just, ki prav tako prideluje jajca na rastlinski osnovi, je uspelo pridobiti več kot 850 milijonov dolarjev za celično nadomestilo mesa Good Meat, pri čemer so 267 milijonov dolarjev pridobili v letu 2021.
Precejšen izziv so tudi "hranila", ki jih podjetja uporabljajo pri gojenju teh celic. Aminokislin in drugih sestavin bo začelo primanjkovati, ker jih pri svojem delu uporabljajo tudi raziskovalci in farmacevtska industrija, poudarja Yadira Tejeda-Saldana, direktorica odgovornih raziskav in inovacij pri neprofitnem inštitutu New Harvest, ki podpira javne raziskave v tem sektorju.
Za zdaj sestavine včasih prihajajo iz tistih vrst živali, ki jih industrija poskuša nadomestiti, vključno s krvjo neskotenih telet, ki jih odstranijo iz njihove zaklane matere. Ti postopki so dragi in so v nasprotju s poslanstvom industrije kultiviranega mesa – zagotoviti beljakovine brez zakola živali. Zaradi omenjenih izzivov gre pričakovati, da bodo prvi izdelki na trgu izdelani iz mešanice mesa, vzgojenega iz celičnih kultur, in rastlinskih sestavin.
Vabilo podjetja Upside, s katerim obiskovalce vabijo na pokušnjo kultiviranega piščančjega mesa na sedežu družbe v Emeryvillu v Kaliforniji, velja tudi po dopisu FDA, a morajo obiskovalci prej podpisati posebno izjavo o odpovedi nekaterim pravicam, kar je tipičen del postopka. Soglašanje s tem, da so "živilski proizvodi, ki so predmet degustacije, eksperimentalne narave", pomeni, da pokuševalci sprejmejo tveganje morebitnih alergijskih reakcij, bolezni ali celo smrti.
Živilski strokovnjak je na ponvi popekel s soljo in poprom začinjen piščančji file proizvajalca Upside, meso je bilo manjše od kocke ledu. Tekstura je bila podobna polpetu iz mletega piščanca, okus pa je bil ob belem vinu, maslu, poru in paradižniku le rahlo zaznaven.
Brian Frank, ustanovitelj in generalni partner vlagatelja v prehrano in kmetijstvo FTW Ventures, se sprašuje, ali so bila vlaganja v razvoj kultiviranega mesa sploh smiselna, zlasti če bo to področje konec koncev obsegalo le majhen delež na skupnem trgu mesnih izdelkov. Prav tako se sprašuje, ali bi bilo denar bolje porabiti za rešitve, ki bi pomagale kmetovalcem s širitvijo njihovih zmogljivosti.
Kot pojasnjuje Frank, ki v to panogo ni vlagal, že od leta 2015 posluša, da je do prodora celičnega mesa na trg le še pet let. "Še vedno pravijo, da nas od tega loči pet let," ponovi. "Rad bi verjel, a pokažite mi izdelke."
Deena Shanker in Priya Anand