Kdo so člani balkanskega narkokartela, ki se jim je uspelo infiltrirati v največjo ladjarsko družbo na svetu in pretihotapiti za milijardo dolarjev kokaina? Kako je potekalo tihotapljenje in kako jih je odkrila policija? Zgodbo sta Lauren Etter in Michael Riley, novinarja globalne izdaje Bloomberg Businessweek, podrobno opisala na desetih straneh revije. Objavljamo ključna dejstva.
Vsako ladjarsko podjetje, ki vozi po poteh iz Južne Amerike v Evropo, je v nevarnosti, da postane žrtev preprodajalcev kokaina. Enako tveganje nosi tudi Mediterranean Shipping Co. (MSC), največji ladjar na svetu in ključni motor svetovne pomorske trgovine.
MSC je ustvaril edinstveno privlačno tarčo. Njegove ladje plujejo na poteh, ki so tudi kokainske avtoceste ter se uporabljajo za prevoz svežega sadja in zelenjave iz Južne Amerike v severno Evropo. Hkrati je ladjar tudi največji delodajalec na svetu za pomorščake iz Črne gore, domovine balkanskega kartela.
Zgodovina balkanskega kartela
Tako imenovani balkanski kartel sestavlja kopica tolp iz petih držav, ki jih povezuje skupni jezik – srbohrvaščina oziroma hrvaška srbščina. Številne tolpe so nastale kot zasebne vojaške skupine med vojno v 90. letih prejšnjega stoletja in se kasneje preusmerile v trgovino z orožjem, tihotapljenje cigaret, krajo avtomobilov in pranje denarja. V njihovih vrstah so nekdanji policisti in obveščevalci. Njihove frakcije sodelujejo, a med seboj tudi tekmujejo. Nekatere tolpe so si pridobile sloves brutalnosti; v lanski policijski raciji v beograjskem predmestju so v industrijski mesoreznici denimo odkrili sledi človeške DNK.
Konkurenčna prednost
Balkanski kartel se je infiltriral v posadko ladje, ki jo upravlja MSC, pri čemer ni šlo le za enega člana posadke, pač pa za kar osem ljudi, s prvim častnikom ladje na čelu. "To je približno tretjina ladijske posadke," je za Bloomberg Adria TV poudaril Michael Riley, soavtor globalnega članka o balkanskem narkokartelu, objavljenem v Bloomberg Businessweek. Na ta način so dobili moč, da upravljajo aktivnosti na ladji, pojasnjuje. "Operacija je bila neverjetno zapletena," dodaja Riley.
Balkanski kartel je imel konkurenčno prednost – balkanske mornarje. Mnogi od njih so bili iz Črne gore, majhne države s stoletno pomorsko tradicijo in več šolami za usposabljanje pomorščakov. Tako je nastal zelo privlačen bazen za novačenje kriminalnih združb, ki so za svoje delovanje izkoriščale odprto morje.
Majhno starodavno mesto Bar je dom največjega črnogorskega pristanišča, v katerem je deloval tudi MSC. Tam je bilo pristanišče za njihove križarke, upravljajo pa tudi center za usposabljanje posadk, ki je eden od štirih na svetu. Od šest tisoč pomorščakov v Črni gori jih približno 2.250 dela za MSC.
Bloomberg
Domačini pravijo, da ni bilo težko ugotoviti, kateri mornarji bi lahko bili vpleteni v trgovino s kokainom – verjetno so bili to tisti z Maseratiji in novimi hišami s pogledom na Jadran.
Balkanski mornarji so bili žrtve
Novačenje za tihotapske operacije je vključevalo tako korenček kot palico. Član tolpe je pristopil k članu posadke MSC Aleksandru Kavaji na njegovem domu v Črni gori. Tako njemu kot njegovi družini je zagrozil, da morajo sprejeti "narkotelefon" in slediti ukazom. V zameno za sodelovanje so mu ponudili 50 tisoč evrov, kolikor je sicer znašala njegova letna plača. Takrat 25- ali 26-letni Kavaja se je vdal in vzel telefon.
Tihotapljenje na balkanski način
Načinov za pretihotapljenje droge na ladjo je več – to se lahko zgodi na kopnem ali med plovbo na odprtem morju. Ta metoda je bolj zapletena. Da bi podvig uspel, so morali pri njem sodelovati tudi nekateri zaposleni na ladji. Vreče, napolnjene z mamili, so tihotapci pripeljali z gliserji, ki so pripluli ob bok ladje, posadka pa je vrečke s škripci dvignila na krov. Velikokrat se je to dogajalo na odprtem morju, ne da bi dejansko ustavili ladjo, kar je zares "neverjeten podvig mornarjev". Po tej metodi je najbolj znan prav balkanski kartel.
Nakladanje kokaina sredi noči
Opisani dogodki so se zgodili tudi na krovu ladje z imenom Gayane. Ko je ladja plula proti jugu iz Paname, je Kavaji zazvonil narkotelefon. Njegova vloga je bila obveščanje prekupčevalcev, ki so prevažali kokain z gliserjem, o položaju Gayane, da bi jo lahko ponoči locirali.
Viktor Hachmang za Bloomberg Businessweek
Nato je mornar Boško Marković, prav tako Črnogorec, pomagal zbrati člane posadke, ki so čakali na palubi. Marković je bil prvi častnik ladje, le čin pod kapitanom, in odgovoren za tovor in posadko na palubi. Gliser je počasi vozil ob boku ladje, nato pa je še en Črnogorec Ivan Đurašević, drugi častnik in tretji poveljnik ladje, z majhnim žerjavom dvignil ogromne mreže, napolnjene z vrečami in balami kokaina. Ko so bile mreže na palubi, je druga posadka odnesla mamila v ladijski prostor. Vlomili so v več zabojnikov, in sicer tako da so na vsakem prerezali varnostno plombo. Potem ko so skrili kokain, so zabojnike ponovno zavarovali z lažnim pečatom z logotipom MSC.
Rekordni ulov
Ladja Gayane je poleti 2019 plula v teritorialnih vodah Združenih držav Amerike (ZDA). Ko je vstopila v zaliv Delaware, so jo obkolile policijske enote. Na preiskavo štiri tisoč zabojnikov na krovu je bilo pripravljenih več kot sto zveznih agentov. Vse so podrobno preiskali. "Vedeli so, da posadka prenaša kokain v različnih zabojnikih, kar je pomenilo, da so morali opraviti obsežno preiskavo polno naložene tovorne ladje, da bi našli drogo," pojasnjuje raziskovalni novinar Riley. Potem ko so našli več kot en zabojnik, poln kokaina, so ladjo zadržali, jo raztovorili in nato preiskali vsakega od štiri tisoč zabojnikov.
Skupaj so zaplenili več kot 15 tisoč kosov kokaina, ki so tehtali skoraj 20 ton in katerih ulična vrednost je ocenjena na več kot milijardo dolarjev. To je bila največja pomorska najdba mamil v zgodovini ZDA.
Bloomberg
Tožilci v vzhodnem okrožju Pensilvanije so vložili kazenske ovadbe proti osmim članom posadke, vključno s Kavajo ter prvim in drugim častnikom. Vsi so na koncu priznali krivdo in bili obsojeni na zvezne zaporne kazni. Kavaja in Marković sta bila obsojena na sedem let zapora, drugi vpleteni so v njem sedeli le nekaj let, poročajo različni mediji.
Ameriške oblasti so v zakulisju identificirale frakcijo balkanskega kartela, ki je financirala in organizirala operacijo, pri čemer so izvedele, da je kartel sodeloval s partnerji iz Kolumbije in severne Evrope, da so porazdelili tveganje.
Črnogorski težkokategornik
Ameriška vlada izvaja tudi širšo kazensko preiskavo proti članom balkanskega kartela, ki naj bi organizirali operacijo Gayane. Goran Gogić, nekdanji črnogorski boksar v težki kategoriji, je bil aretiran na mednarodnem letališču v Miamiju, preden bi se vkrcal na let za Švico. Tožilstvo ga v obtožnici bremeni vodenja logistike za tihotapljenje kokaina na komercialnih kontejnerskih ladjah v imenu balkanskega kartela, vključno z ladjami Carlotta, Desiree in Gayane. Po mnenju poznavalca preiskave je Gogić "verjetno dve ali tri stopnički nižje od osebe, ki je vse to izpeljala". Gogićev odvetnik pravi, da je njegov klient nedolžen.
Epilog
Ameriška vlada je zasegla ladjo Gayane, MSC pa je plačal 50 milijonov dolarjev, da jo je lahko prevzel. Zdaj spet pluje po morju. Ameriška vlada trdi, da je MSC odgovoren za celotno situacijo, v MSC pa to zanikajo in trdijo, da so bili tudi oni žrtev organiziranega kriminala. Ker želijo takšne stvari v prihodnje preprečiti, so uvedli nove varnostne ukrepe, za kar so namenili sto milijonov dolarjev.
Ali je zaseg balkanski kartel in druge tihotapce odvrnil od uporabe tovornih ladij za prevoz kokaina v Evropo? "Sploh ne," odgovori Riley in pojasni: "Tihotapljenje se nadaljuje s skoraj enakim tempom kot prej. Morda so tihotapci nekoliko spremenili svoje metode. Tovora, ki prihaja v Evropo z ogromnimi ladjami, je veliko, medtem ko je preiskan le približno odstotek ali odstotek in pol zabojnikov." Evropa doživlja razcvet trgovine s kokainom; količine, ki prihajajo v Evropo, zadnjih pet let vsako leto rastejo, zaključuje preiskovalni novinar Riley.
Povzeto po članku How a Balkan Drug Cartel Infiltrated Global Shipping, objavljenem 19. decembra 2022 v reviji Bloomberg Businessweek. Povezetek pripravila Danijela Polonijo.
.webp){kind=icon}
