V finančnih krogih Tom Lee slovi po optimističnih, drznih in morda tudi nepredstavljivih napovedih – indeks S&P 500 naj bi se do leta 2030 po njegovem več kot podvojil, bitcoin pa naj bi v istem obdobju dosegel tri milijone dolarjev (v primerjavi z današnjimi približno 90 tisoč dolarji). A v trenutku, ko se iz njegove pisarne sredi Manhattna odpravljamo na newyorško borzo na skrajnem jugu otoka, se Lee izkaže za popolnega realista. Ve namreč, da je ob tej pozni popoldanski uri hiter sprehod do postaje ekspresnega vlaka veliko boljša izbira kot najem avta, ki ga je predlagal njegov glavni direktor marketinga. "Z vlakom gre vedno hitreje," reče Lee.
Hladen novembrski dan je, Lee – v svoji značilni temni obleki, z očali s črnimi okvirji in znamenito bujnimi lasmi – je v svojem raziskovalnem podjetju Fundstrat Global Advisors pravkar zaključil dan, natrpan s sestanki, vključno s strogo odmerjenimi 50 minutami v moji družbi. Ob stenah njegove pisarne stoji četverica skoraj dva metra visokih luči za njegove pogoste nastope v vlogi sodelavca na programu CNBC, mene pa medtem bolj preseneti drug kos opreme: v kotu ždi majhna postelja, ki je bila pred štirimi leti dodana kot pribežališče po dolgih poletih.
Zamisel, da bo človek našel čas za spanje sredi norega dne raziskovanja in trgovanja po napornih poslovnih poteh v Seul, Singapur, Limo ali Dubaj (ki jih je Lee obiskal v zadnjih mesecih), resnično terja skrajno mero optimizma. A prav optimizem je značilna lastnost tega 56-letnika, tako v življenju kot na trgih. Skeptikom se Leejeve drzne napovedi zdijo neverjetne, njegovi privrženci pa so od njih omamljeni. Zahvaljujoč njegovi izobrazbi na Whartonu in bleščeči medijski pojavi, ga je nemogoče prezreti in postal je nekakšen megafon pozitivnosti na cinično nastrojenem trgu, a oznaka, da je vedno bikovsko razpoložen, ga spravlja v slabo voljo: pa ne zato, ker ne bi bil, marveč zato, ker je po njegovih besedah vsak, ki v zadnjem desetletju ni bil optimističen, "kronično v zmoti".
Pot do njegovega trenutnega položaja se je leta 2014 začela z nečim, kar Lee bolj ko ne v šali imenuje kriza srednjih let. Takrat je bil star 45 let in zadnjih 15 let je delal kot glavni strateg za delnice pri družbi JPMorgan Chase. To je bil prestižen, udoben položaj, ki mu je zagotavljal stabilnost in status – a počutil se je kot majhna riba v velikem ribniku in želel si je zgraditi nekaj svojega. Svojega dolgoletnega prijatelja Johna Baija, ki je pravkar zapustil svojo tradicionalno službo v podjetju Mizuho Securities USA, je Lee prepričal, da se mu pridruži pri ustanavljanju neodvisnega podjetja. Družile so ju družinske vezi, ki segajo več generacij v preteklost – njuni družini sta se poznali še iz Južne Koreje – in Leejev optimizem je bil nalezljiv. S prvim pogumnim klicem se je dvojica obrnila na Leejevega nekdanjega delodajalca in bila sta uspešna: JPMorgan se je zapisal med prve stranke družbe Fundstrat, kar je bila po Leejevih besedah tiha potrditev, ki je pripomogla k spektakularnemu vzponu podjetja.
Danes je Fundstrat eno največjih neodvisnih raziskovalnih podjetij v ZDA, z več kot deset tisoč neprofesionalnimi in več kot 400 institucionalnimi strankami. Lani so si omislili še oddelek za upravljanje sredstev, ki bdi nad tremi borznimi skladi s skoraj štirimi milijardami dolarjev sredstev. Pred desetletjem "so številni menili, da bo vlaganje v delnice večinoma ostalo v domeni hedge skladov in družinskih pisarn, ker niso verjeli, da si bo borza opomogla," pravi Lee, vodja raziskav pri finančni družbi Fundstrat Global Advisors in glavni investicijski direktor pri družbi Fundstrat Capital. V letu, ko je podjetje začelo delovati, je ameriška centralna banka zaključila svoj program kvantitativnega sproščanja, ravno ko se je Evropa spogledovala z deflacijo, spodbude na Japonskem so slabele, rast na Kitajskem pa se je upočasnjevala. Prav tako so padle cene nafte, kar je povečalo strahove pred morebitnim zlomom. Leejev optimistični pogled je vseeno kljuboval trendu. "Leta 2014 sem imel vizijo, da se bo posamezni vlagatelj dejansko vrnil z naskokom," pravi kot vedno bikovsko naravnani Lee.
In imel je prav. V zadnjem desetletju je ameriškim delnicam uspel eden najmočnejših vzponov v zgodovini, saj se je indeks S&P 500 več kot potrojil. K temu razcvetu so v znatni meri prispevali posamezni vlagatelji s svojimi milijardnimi naložbami v delnice, vzajemne sklade in ETF. Lee verjame, da bo trg s pomočjo malih vlagateljev še naprej rasel, celo zaradi šušljanja med strokovnjaki na Wall Streetu, kjer je slišati govorice o morebitnih mehurčkih.
Gabby Jones za Bloomberg Businessweek
Do Leejeve morda najbolj znane napovedi je prišlo tri leta po ustanovitvi družbe Fundstrat, ko se je njegova ekipa med prvimi formalno opredelila glede bitcoina. V svojem poročilu je družba napovedala, da bi bitcoin do leta 2022 lahko dosegel tudi do 55 tisoč dolarjev, kar je občutno več od tedanjih približno 2.500 dolarjev. "Po tej potezi smo izgubili 11 strank s hedge skladi," pravi Bai, vodja prodaje, ki se nama med pogovorom na kratko pridruži in ki po Leejevem zatrjevanju izjemno uživa v pripovedovanju te zgodbe. »Naše poslovanje je utrpelo posledice," priznava Lee. "Ljudje so mislili, da gre za prevaro." Leta 2021, celo leto pred napovedmi, je digitalna valuta to mejo presegla in še naprej rasla, oktobra pa dosegla najvišjo vrednost okoli 126 tisoč dolarjev, preden je v naslednjih tednih zgrmela v globino. (Lee po zatrjevanju ekipe še vedno trdi, da se bo vrednost do konca januarja kljub padcu povrnila na ceno med 150 in 200 tisoč dolarji.)
V zadnjem času Lee svoje poslovanje širi onkraj delnic in upa, da mu bodo sledile tudi stranke. Letos je postal predsednik podjetja BitMine Immersion Technologies, ki se je nekdaj ukvarjalo z rudarjenjem bitcoinov in ki ga podpira ikonoklast Silicijeve doline Peter Thiel. BitMine je tiho zbral za približno 12 milijard dolarjev kriptovalute ether, kar je približno tri odstotke celotne ponudbe drugega največjega digitalnega sredstva na svetu, a ta poteza se ni izkazala za ravno uspešno. Delnice podjetja BitMine so v zadnjih treh mesecih padle za približno 50 odstotkov, saj je ether od avgustovskega vrhunca padel za približno 40 odstotkov, kar podjetju prinaša znatne izgube na papirju. A Lee se na vse pomisleke le požvižga. "BitMine bo vedno trpel posledice gibanja etherjeve cene," mi pove, njegove oči pa pri tem vljudno švigajo od mene do svetlečih monitorjev, ki se razprostirajo po njegovih mizah.
Leeja vprašam, kakšen nasvet bi dal sebi v mlajših letih; izkaže se, da prav o tem piše knjigo. Med ključnimi napotki bomo lahko med drugim prebrali: bodite skromni, prijazni, radovedni, nikoli se ne izogibajte trdega dela in bodite vedno dobro pripravljeni. Že od otroštva v Michiganu, kjer se je poglabljal v akademske in obšolske dejavnosti vse od računalniškega do plavalnega kluba, je Lee vedel, da ga čaka prihodnost v financah, čeprav so njegovi starši – previdni korejski priseljenci – želeli, da bi se kot njegov oče usmeril v medicino. "Pri hiši smo imeli časopise, kot sta Detroit Free Press in Detroit News, in vedno sem rad pregledoval tabele s podatki o delnicah," pravi. "Iz nekega razloga sem bil vedno zelo optimističen." Že kot otrok se je videl na Wall Streetu.
Ko smo že pri Wall Streetu; prav tja moramo priti, še preden Lee tam začne svoj nagovor udeležencem Ethereum Foundation na borzi, zato se na njegov predlog stlačimo na neopisljivo natrpan ekspresni vlak s postaje Grand Central. In res – na cilju smo, kot bi mignil. Ko se njegov nastop začne dve uri pozneje, kot je bilo načrtovano, ostane povsem miren, čeprav to pomeni, da bo moral do svojega z drevesi obkroženega doma v Connecticutu s poznejšim vlakom. Medtem ko se po koncu njegovega nagovora okoli 20. ure številni zgrnejo proti izhodu, pa Leeja vseeno hitro obkrožijo navdušenci nad ethereumom in upajo, da si bo zanje vzel vsaj trenutek. Njegova ekipa mu ponudi, da ga bo pospremila ven, a Lee to vljudno odkloni. "Še malo se bom zadržal," reče optimistično.
.webp){kind=icon}
