Izšel je majski Bloomberg Businessweek Adria.
Železnica na Balkanu: Težave še pred začetkom gradnje?
Slovenija, Hrvaška in Srbija napovedujejo posodobitev železniških prog na evropskem železniškem koridorju, ki teče skozi Ljubljano, Zagreb in Beograd. Po optimističnih napovedih naj bi hitra železnica mesta povezala že čez pet let, toda razmere na terenu kažejo drugače. Proga bi morala biti skoraj v celoti umeščena v zaščiteno območje Natura 2000, kar je za slovensko stran nesprejemljivo. Omenjena železniška proga naj bi omogočala hitrosti do 200 kilometrov na uro, kar pa je v Sloveniji praktično nemogoče. Potniški vlaki v skladu s pravili Evropske unije vozijo največ 160 kilometrov na uro. Poleg tega je projekt ocenjen na milijardo evrov. Kaj zdaj? Pristojni ministri so predlagali ustanovitev skupnega delovnega telesa z namenom poiskati pot do hitrejše železnice.
Kriminal v regiji: V Sloveniji najmanj, največ v BiH
Slovenija velja za najvarnejšo državo v regiji z najnižjim indeksom kriminala, kažejo podatki spletne strani Numbeo, ki analizira statistike o obravnavanem kriminalu. Na drugem mestu je Hrvaška. Nizko stopnjo kriminala ima tudi Srbija, z zmerno stopnjo kriminala pa sledita Severna Makedonija in kot zadnja od držav regije Bosna in Hercegovina (BiH).
"Vrag počasi jemlje šalo!"
Tako Marko Drobnič, predsednik uprave družbe Talum, specializirane za proizvodnjo primarnega aluminija in
aluminijastih izdelkov, opisuje trenutne razmere. Gospodarstvo že čuti ohlajanje, kdaj ga bo zaznala tudi statistika? Recesija se napoveduje že zelo dolgo časa – pa kar ne pride. Toda statistika je eno, teren drugo. Drobnič opozarja, da številne panoge, tudi njihova, že opažajo krčenje števila naročil. Ob tem dodaja, da podjetja tako zaradi slabšanja položaja Evropske unije v primerjavi s preostalimi deli sveta kot vse bolj tudi zaradi specifik domačega poslovnega okolja izgubljajo konkurenčnost. Talum je že začel odpuščati, aprila pa so bili prisiljeni zaustaviti proizvodnjo.
"Erdoganoekonomija" in turške volitve
Svet z zanimanjem spremlja aktualne volitve v Turčiji, kjer bo 28. maja drugi krog med aktualnim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanomin njegovim izzivalcem Kemalom Kılıçdaroğlujem.
Erdoğan ima zelo samosvoj pogled na upravljanje 900 milijard dolarjev vrednega gospodarstva, ki je tesno povezano tudi z regijo Adria.Turška ekonomija se sooča z visoko inflacijo in nižanjem obrestnih mer. Erdoğan zagovarja nenavadno
prepričanje, ki je v nasprotju z ekonomsko znanostjo, da nizke obrestne mere znižujejo inflacijo. Zaradi tega je inflacija podivjala in v nekaterih mestih presegla 90 odstotkov. Turška lira je v primerjavi z dolarjem izgubila 32 odstotkov
vrednosti. Turška centralna banka si pred drugim krogom predsedniških volitev prizadeva za obrambo lire pred upadom, pri čemer uvaja nova pravila za omejitev povpraševanja po dolarjih in spodbuja konverzijo sredstev strank iz trdne valute v lire.
»Ko razmišljam, koga podpreti, so zame najpomembnejše ekipa, ki stoji za projektom, možnost širitve zunaj meja Hrvaške ter možnost vplivanja na rast hrvaškega gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest.«
Tako pojasnjuje hrvaški podjetnik in inovator iz sveta avtomobilizma Mate Rimac, ko je skupaj s soustanoviteljem podjetja s pametnim nakitom Bellabeat Sandrom Muro vložil sredstva v hrvaško-slovenski startup Juicefast. Ta razvija inovativno proizvodno tehnologijo za celovite prehranske rešitve s hladno stiskanimi sokovi in uravnoteženimi obroki. Panoga inovativnega prehranjevanja oziroma tako imenovani foodtech je tako regionalno kot globalno očitno zelo vroča. Med pionirji investiranja v to panogo je bil Bill Gates, soustanovitelj Microsofta, lokalno pa foodtech projekt v Srbiji razvijata tudi Slovenca, in sicer najbogatejša (zdaj že nekdanja) zakonca Login.
Licencirane fotografije Rimac Group
.webp){kind=icon}