Predstavljamo kratke novice iz aprilske številke Bloomberg Businessweek Adria.
Se inflacija umirja ali bodo še padli novi rekordi?
Stopnja letne inflacije, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin, se na Hrvaškem in v Sloveniji, ki sta del območja z evrom, počasi umirja. Marca je bila rast cen na Hrvaškem 10,7-odstotna, v Sloveniji pa 10,5-odstotna. Medtem je v Srbiji poskočila na rekordnih 16,2 odstotka, v Bosni in Hercegovini se je februarja znižala na 12,5 odstotka, v Makedoniji pa na 14,7 odstotka. Analitiki Bloomberg Adria menijo, da se inflacijska pričakovanja počasi umirjajo.
Novi rekordi: Evrska posojila bodo dražja!
Evropska centralna banka bo po pričakovanjih analitikov na prihodnjih treh srečanjih ključne obrestne mere zvišala trikrat po 25 bazičnih točk, torej skupno za 75 bazičnih točk. Skladno z višino obrestnih mer se spreminja tudi medbančna obrestna mera euribor. Šestmesečni euribor je aprila presegel raven 3,5 odstotka. To je najvišja vrednost od septembra leta 2008. Trimesečni euribor se je v tem času povzpel na 3,175 odstotka. Euribor, ki ga banke uporabljajo pri določanju posojil z variabilno obrestno mero, neposredno vpliva na višino obroka posojil. Dobra novica je, da se euriborja bližata vrhu. Do takrat pa bodo mesečni obroki posojil z variabilnimi obrestnimi merami še naprej rasli.
Preberi še
Ustanovitelj Instagrama pravi, da je napočil čas za novo družbeno omrežje
Vzpon umetne inteligence in padec Twitterja lahko ustvarita priložnosti za novince.
03.04.2023
Za zamudnike: Marčevska vsebina Bloomberg Businessweek Adria
Ne spreglejte zanimivih člankov iz zadnje številke Bloomberg Businessweek Adria.
15.04.2023
Hitra hrana in debelost – obojega največ na Hrvaškem
Hrvaška je med članicami Evropske unije na prvem mestu glede deleža debelih odraslih, saj ima kar 65 odstotkov Hrvatov težave s prekomerno telesno težo, kažejo zadnje raziskave. To seveda nosi posledice tudi za državni proračun, saj gre za zdravljenje bolezni, povezanih z debelostjo, 1,7 milijarde evrov na leto, kar je slabe tri odstotke bruto domačega proizvoda.
Depositphotos
Po drugi strani je na Hrvaškem tudi največ franšiz znanih ponudnikov hitre prehrane, kot so McDonald's, KFC in Burger King. Trojica ima 56 restavracij na Hrvaškem, kar je največ v regiji. S 45 restavracijami sledi Srbija, kjer nimajo Burger Kinga. V Sloveniji je 25 restavracij (brez Burger Kinga), v Severni Makedoniji deset restavracij (KFC in Burger King; McDonald’s je Severno Makedonijo zapustil leta 2013). S franšizami znanih ponudnikov je najskromneje opremljena Bosna in Hercegovina. Tam sta samo dve restavraciji verige KFC . Zato pa imajo verjetno več "čevapdžinic". Raziskava analitikov Bloomberg Adria kaže, da je v regiji najuspešnejši McDonald's.
Slovenska mladina "oponaša" Balkance
V Sloveniji se je med mladimi razvila prav posebna subkultura. Pojavlja se predvsem na območjih nekdanje Jugoslavije in ne gre za uvoz z zahoda, pojasnjuje profesor z ljubljanske Filozofske fakultete Rajko Muršič. Mladi, ki so del te subkulture, so si nadeli tudi posebna imena – fantje so gaserji, dekleta limke. Združujejo jih moda, glasba, izrazi in žargon. Modni stil, ki jih predstavlja, so trenirke, zelo oprijete hlače, oblačila luksuznih blagovnih znamk, pasne torbice in kape s šiltom. Poslušajo glasbo, ki je preplet angleškega drilla, ameriškega trapa in balkanskih narodnjakov, ob sebi imajo velikokrat tudi prenosni zvočnik, našteva antropologinja Tina Mentol. Pri govoru uporabljajo trdi "L", ki je v izgovarjavi slovenskih mladostnikov prisoten že od 90. let in je bil znak čefurstva. Kulturo gaserstva je Mentol že pred leti vključila v svojo blagovno znamko nogavic Slavsocks. Prvo kolekcijo nogavic krasijo napisi, kot so burek, ajvar, rakija, sarme. "Zbrala sem močne elemente, ki so zastopani v vseh državah bivše Jugoslavije, in to dala kot fonetični zapis na nogavice."
Slavsocks
Migrantska kriza: Se bodo evropske meje znova zaprle?
Hrvaška je v začetku leta vstopila v schengen, kar pomeni, da so se povečali obmejni nadzori na mejah s Srbijo, Bosno in Hercegovino ter drugimi sosedami. Evropska unija je schengenski obmejni protokol sprejela leta 1995, ta pa odtlej predstavlja temelj gospodarskega povezovanja držav članic. Medtem ko se brezcarinsko območje z vstopom novih članic krepi, ga nekatere druge države z vztrajanjem pri mejnem nadzoru slabijo. Avstrija, ki je na svoji meji z Madžarsko in Slovenijo zaradi migrantske krize že leta 2015 povrnila mejni nadzor – in ga z majem znova podaljšuje –, svoje početje upravičuje s povečanim migrantskim pritiskom. O podobnem ukrepu je po besedah podpredsednika italijanske vlade Mattea Salvinija v začetku aprila razmišljala tudi Italija, ki je zaradi navala migrantov razglasila izredno stanje. Italijanska vlada se za ta skrajni ukrep resda ni odločila, a enostranske poteze držav članic, na katere Evropska komisija nima vpliva, pod vprašaj postavljajo smisel schengenskega protokola. Z njim pa tudi proces konvergence gospodarstev in politične enotnosti povezave.
"Vozil sem se v Ferrariju in lahko vam povem, da je najbolj neudoben avto na svetu. Vaša zadnjica je tako rekoč na asfaltu in vsak udarec čutite v ledvicah. To ni zame."
Tako pravi predsednik uprave hrvaške turistične družbe Uniline Boris Žgomba, ki že 17 let prisega na Mercedese. Ravno pretekli mesec je dobil novega službenega Mercedesa GLE. V šali še dodaja, da bi mu zaradi zvestobe lahko pri Mercedesu enega podarili. Pravi, da je med menedžerji uveljavljen rek: "Tisti, ki jim še ni uspelo, vozijo BMW-je, tisti, ki jim je, pa Mercedese."
.webp){kind=icon}