Na sončen dan pri slabih 13 stopinjah zdrsnem v črno-zelen sedež v kabini nove sedežnice Keetley Express v letovišču Deer Valley. Sredi marca smo – vsaj še mesec dni bo preteklo, preden bodo skozi snežno odejo v gorovju Wasatch v Utahu spet vidne zaplate nerodovitne zemlje. A ko nas sedežnica potegne višje, proti smučarski progi Keetley Point, se v daljavi razloči množica gradbenih ekip. Po snežni odeji se pomika več kot trideseterica bagrov, kopačev in viličarjev, pokrajina pa je na novo posejana z armaturo in betonom. Kot vidim, je več milijard dolarjev vredna preobrazba letovišča Deer Valley tudi uradno stekla.
Do trenutka, ko bodo v tej zimi ponovno pognali žičnice, bodo te ekipe zgradile 10 sedežnic in 2.300 hektarjev novih smučarskih stez, kar bo več kot podvojilo velikost letovišča, ki ima že tako veliko luksuznih hotelov, prestižnih trgovin in elegantnih restavracij. In to je šele začetek. V naslednjih nekaj letih bo letovišče Deer Valley dobilo še na stotine dodatnih bivališč, dnevno gorsko kočo, osem hotelov, 42 maloprodajnih trgovin, 32 restavracij in sedem kavarn. Govorimo o najobsežnejši širitvi smučišča v zgodovini ZDA.
Deer Valley pa ni osamljen primer. Smučarska letovišča v zvezni državi Utah so v zadnjih 12 mesecih v nove sedežnice vložila 250 milijonov dolarjev – približno polovico zneska, ki ga za žičnice v kateremkoli letu porabijo celotne ZDA. Ta rast je v nasprotju s sicer bolj zadržano realnostjo, s katero se panoga sooča v širšem pogledu. Po podatkih nedavne študije revije Current Issues in Tourism ameriška smučarska središča zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, na leto izgubijo približno 252 milijonov dolarjev. Število smučarjev v državi se od leta 2019 tako rekoč ni spremenilo.
Zdi pa se, da je Utah imun proti večini naštetega. Ta zvezna država je v sezoni 2018/19 zabeležila rekordnih 5,1 milijona obiskov smučarjev. Vsako leto od sezone 2019/20, ki jo je prisilno skrajšala pandemija, je Utah ta rekord še presegel, saj se število obiskov zdaj giblje okoli sedem milijonov na sezono, kar pomeni, da smučarji tam pustijo kar dve milijardi dolarjev. Število ameriških smučarskih navdušencev morda stagnira, a največ se jih odloči prav za obisk te zvezne države.
"Utah je ena naših najhitreje rastočih zveznih držav, z rastočim številom mladih družin, delovnih mest in tehnoloških podjetij," pravi Jared Smith, izvršni direktor družbe Alterra Mountain, ki ima v lasti Deer Valley in še 17 drugih smučarskih območij od Kalifornije in Zahodne Virginije pa do Kanade. Leta 2014 so v Utahu začeli s 5,1 milijarde dolarjev vredno nadgradnjo mednarodnega letališča Salt Lake City, ki bo končana do konca leta 2026, s tem pa bo narasla razpoložljivost neprekinjenih letov. "Odločitev za razširitev ene naših najprivlačnejših destinacij je bila povsem enostavna," pravi Smith.
In suhi sneg, ki privablja smučarje – "najboljši sneg na Zemlji", kot pravi slogan – se zdi prav edinstveno nedovzeten za eksistencialno grožnjo, s katero se sooča toliko drugih krajev. "Utah je ena od držav, ki so proti podnebnim spremembam najbolj odporne," pravi Daniel Scott iz Ontaria, ki že 20 let proučuje podnebna tveganja za smučarsko industrijo kot vodja raziskav na oddelku za geografijo in okoljsko upravljanje na Univerzi v Waterlooju. "Ko gre za odpornost proti podnebnim spremembam, zmagovalce in poražence najdemo po vsem svetu," pravi Scott. "V ZDA je zmagovalec Utah."
Grand Hyatt Deer Valley
Med geološke prednosti te zvezne države prištevamo njene vršace, izvire in zajetja. Tako kot v sosednjem Koloradu je tudi del visokega Skalnega gorovja v Utahu na približno 3.350 metrih nadmorske višine dovolj hladen, da zagotavlja dolgo snežno sezono. V zimi 2022/23, ko je v letovišču Jackson Hole v Wyomingu skupaj zapadlo le dobrih deset metrov snega, je v mestu Alta v Utahu skupaj padlo rekordnih skoraj 23 metrov snežnih padavin. V zadnjih desetih letih je sosednje letovišče Snowbird za smuko običajno ostajalo odprto tudi v maju; dvakrat se je zgodilo, da so žičnice obratovale še v juniju. Ko bodo zime postale toplejše, bodo ti kontrasti še bolj izraziti in s tovrstnimi rezultati se bo lahko kosalo vse manj gora.
V nasprotju s Koloradom pa ima Utah tudi velikodušne pravice do vodnih virov, ki smučiščem omogočajo proizvodnjo večjih količin tehničnega snega. Zato so na primer v letovišču Sundance Mountain samo v letu 2021 povečali število strojev za zasneževanje z 12 na kar 175.
Bolj ohlapno zastavljena regulacija pomaga tudi na druge načine. V republikanskem Utahu je povsem enostavno dobiti zeleno luč za gradnjo, tudi v neokrnjeni naravi. "Utah je razvoju razumno naklonjen," pravi Gary Barnett, ustanovitelj in predsednik družbe Extell Development. "Ko se nečesa lotevate, želite biti prepričani, da izvedba ne bo trajala deset let."
Barnett je vajen, da mu pritrjujejo. Prav on je pred več kot desetletjem začel kupovati zemljišča na vzhodnem pobočju, ki meji na letovišče Deer Valley, kar je bil prvi korak k projektu širitve, ki ga lahko zdaj opazujem z žičnice Keetley Express. Njegovo zemljišče se oddaja za gradnjo trgovin, restavracij in hotelov v sklopu letovišča, ki vključujejo nedavno odprti hotel Grand Hyatt ter hotel Four Seasons, ki bo stal neposredno na smučišču in bo svoja vrata odprl leta 2028.
Tistega marčevskega dne me je Barnettov partner Todd Bennett, predsednik in glavni operativni direktor letovišča Deer Valley, popeljal po vrsti sveže urejenih strmin, ki se vijejo po novem terenu. V dolgih, lenobnih zavojih po mehkem snegu vijugava navzdol po progi, imenovani Lady of the Lake, nato pa se ustaviva, da mi lahko pokaže nekaj od več kot 1.200 novih snežnih topov z omogočeno povezavo bluetooth, ki vsi črpajo vodo iz bližnjega zajetja Jordanelle. "Lahko jih aktivirate in prilagajate na daljavo," mi pove, kot da bi bilo upravljanje snežnih razmer tako preprosto, kot bi Alexo prosili, naj vam prižge luči. "Pred širitvijo smo lahko proizvedli slabih 30.300 litrov na minuto. S tem bomo to številko podvojili."
Pomagajo si tudi z gorsko različico urbanističnega načrtovanja. Ko si utirava pot proti novemu hotelu Grand Hyatt, kjer se cene sob začnejo pri demokratičnih 399 dolarjih na noč, mi Bennett pojasni, kako so nekatere nižjeležeče proge nagnjene rahlo stran od sonca – gre za zasnovo, ki naj bi preprečila taljenje in ohranjala snežno odejo. "Tovrstnega načrtovanja, ki obiskovalcem zagotavlja boljšo smuko, je veliko," pravi. Začenjam razumeti, da so te oblikovalske prilagoditve bolj učinkovite pri ohranjanju dobrih pogojev kot pri kompenzaciji slabih. Z drugimi besedami, te prilagoditve morda nikjer drugje ne bodo delovale tako zelo dobro.
Nekaj ur po prvi vožnji se zdaj z žičnico Keetley Express peljem še na svoj zadnji spust. Začenja se oblačiti in temperatura začne padati. Odprem aplikacijo z vremensko napovedjo in na zaslonu vidim snežinke. "Pravijo, da nam bo ta nevihta prinesla pol metra," pravi Bennett. "Mogoče še več."
.webp){kind=icon}
