text size
Le nekaj ur po tem, ko sva s partnerko Tess prispela v avstrijsko dolino Montafon, sva se v vasi Schruns znašla v gostilni, obiti z lesom. Nasproti mene je sedel Hannes Schneider, najin smučarski vodnik v prihodnjih nekaj dneh. Schneider, zdrav in vesel moški z neenakomernim črnim strniščem, je po mizi potisnil tablico, njen žareč zaslon pa je bil poln topografskih črt, ki so označevale vrhove in doline. Z enim prstom je na tablici zarisal pot in začrtal smučarsko turo, na katero smo se odpravili nekaj dni pozneje. Z drugo roko je k ustnicam dvignil kozarec svetlega piva in si privoščil požirek. V tej dolini je odrasel in kot vodnik tu dela že štiri leta, zato sem vprašal, ali je po teh gorah že kdaj vodil Američana. "Ne, nikoli," je odgovoril. "Američanov tukaj ne vidimo veliko."