Tonči Tadić, jedrski fizik z Inštituta Ruđer Bošković, je vodja hrvaških fuzijskih dejavnosti v okviru konzorcija EUROfusion in koordinator sveta evropskega projekta DONES-PreP.
Konec lanskega leta je bil ob obisku španskega kralja Filipa II. podpisan memorandum o soglasju med hrvaškim in španskim ministrstvom za znanost o sodelovanju pri projektu DONES (DEMO Oriented Neutron Source). Gradila ga bo evropska agencija Fusion for Energy (FFE) v andaluzijski Granadi, projekt gradnje te visokotehnološke naprave pa naj bi se začel leta 2023 in trajal od osem do deset let. DONES, vreden okoli 690 milijonov evrov, je druga največja in najpomembnejša naprava v jedrskem programu Evropske unije (EU).
Prvi je približno 22 milijard evrov vreden ITER (International Thermonuclear Experimental Reactor), največji mednarodni znanstveni projekt današnjega časa, pri katerem sodelujejo EU, Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Indija, Rusija in Združene države Amerike (ZDA). Te politično pogosto nasprotujoče si države so združene v skupni nameri ustvariti "miniaturno sonce" na Zemlji, torej rešiti energetske težave našega planeta s fuzijskim pridobivanjem energije. Gradnja ITER se je začela leta 2006 v francoskem jedrskem centru Cadarache, dokončanje naj bi bilo predvideno okoli leta 2025. Tudi v to zgodbo sta vključena Tadić in Inštitut Ruđer Bošković.
"Na svetovni ravni je le pet odstotkov energije proizvedene iz obnovljivih virov. To ni težava le zaradi globalnega segrevanja, ampak tudi zato, ker fosilnih goriv ni na voljo v neomejenih količinah. Fuzija je eden od možnih odgovorov na to težavo," pravi Tadić.
.webp){kind=icon}