Promet na borzah lani upadel, ga lahko rešijo ljudske obveznice?

Izdane ljudske obveznice in zakladne menice so na kapitalske trge privabile tudi povsem neizkušene male vlagatelje, a se to ni poznalo pri prometu na regijskih borzah. Tega je bilo na ljubljanski in beograjski borzi lani za kar 100 oziroma 145 milijonov manj kot leto prej. Razlog: ni bilo izrednih dogodkov, kot so vojne ali pandemije, menijo poznavalci.

Lani je bilo na borzah precej živahno, v mislih imamo predvsem dosežene donosnosti lokalnih indeksov ter izdaje narodnih obveznic in zakladnih obveznic. A je večina borz v regiji z izjemo banjaluške in sarajevske kljub temu imela manjši promet od leta pred tem.

Na borzah v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Banjaluki in Skopju so lani sklenili skupno za kar 1,743 milijarde evrov poslov. Največ prometa je bilo na banjaluški, in sicer za kar 538,4 milijona evrov, sledili sta zagrebška s 371,8 in ljubljanska borza s 330,2 milijona evrov.

Leta 2022 so na borzah v regiji ustvarili za 50 milijonov evrov več prometa kot lani (1,804 milijarde evrov). Največ ga je bilo na ljubljanski borzi, in sicer kar 430,9 milijona evrov, sledila je zagrebška s 392,7 milijona evrov. Največji upad prometa sta lani v primerjavi z letom prej imeli beograjska borza, za kar 145 milijonov evrov manj, in ljubljanska, sto milijonov manj.

Kaj se dogaja na sicer likvidno precej zaspanem borznem trgu v regiji Adria?

 

 

Banjaluška borza z rekordnim obsegom prometa

Izdaja državnih dolžniških instrumentov je najbolj koristila Banjaluški borzi, ki je imela lani največji obseg prometa v regiji. Ta je poskočil na rekordnih 538,4 milijona evrov in je bil za 53 odstotkov večji kot v letu pred tem. Promet z obveznicami in zakladnimi menicami na sekundarnem trgu je obsegal 63 odstotkov rednega prometa ali 358 milijonov evrov. Z delnicami je bilo sklenjenih zgolj za 12,9 milijona evrov poslov ali za četrtino manj kot v letu 2022.

Obetavne so napovedi tudi za letos, saj je napovedana izdaja državnih obveznic za male vlagatelje, ob tem pa entiteta načrtuje izobraževalne aktivnosti za spodbuditev prenosa depozitov državljanov iz bank na kapitalski trg.

Na drugi borzi v BiH, Sarajevski borzi (SASE), je bil lani promet za 13 odstotkov večji kot leto prej in je znašal 215,3 milijona evrov. Po rasti vrednosti na SASE so bile lani na prvem mestu delnice izdajatelja Enker Tešanj, katerih vrednost se je zvišala za 471 odstotkov. Sledil je Famos Sarajevo s 108-odstotno rastjo.

Združenje delničarjev UDAU BH je sredi lanskega leta zaradi majhnega prometa izrazilo zaskrbljenost, da bi lahko prišlo do zaprtja Sarajevske borze, a so tam zagotovili, da zaustavitve ne bo.

Dario Grzelj/Hina

 

Hrvaški Crobex z 28-odstotno rastjo

Čeprav so bile narodne obveznice in zakladne menice na Hrvaškem velik hit, pa se to ne pozna v statistiki Zagrebške borze. Primarni vpisi interesentov so bili izvedeni v več kot 500 poslovalnicah poslovnih bank. Na koncu je bilo prodanih za 1,85 milijarde evrov narodnih obveznic in za milijardo evrov zakladnih menic. Enako kot v drugih državah, kjer so izdali instrumente s fiksnim donosom za državljane, velja verjetno tudi na Hrvaškem, saj vlagatelji te obveznice praviloma držijo do dospetja. Obseg trgovanja na Zagrebški borzi je lani obsegal 371,8 milijona evrov in je bil za dobrih pet odstotkov manjši kot leto prej. Od tega je bilo prometa z obveznicami za 50,9 milijona evrov, kar je trikrat več kot leta 2022, z ljudskimi obveznicami pa za nekaj več kot 14 milijonov evrov.

Kljub slabšemu prometu je lani zasijal zagrebški delniški indeks Crobex, pridobil je 28 odstotkov. Gre za največjo rast vrednosti tega indeksa po letu 2007, ko je dve leti zapored zrasel za več kot 60 odstotkov. Tako je Crobex proti koncu leta, 20. decembra, presegel psihološko mejo 2.500 točk, ki se mu je izmikala poldrugo desetletje.

Med družbami, vključenimi v zagrebški indeks, so izstopale delnice Podravke, ki so lani pridobile 80 odstotkov vrednosti. Vlagatelji pa niso spregledali niti odličnih rezultatov domačih bank – vrednost delnic Zagrebačke banke se je lani zvišala za 75 odstotkov, hrvaške poštne banke pa za 71 odstotkov. Na nasprotni strani lestvice so se znašle delnice Ericssona Nikole Tesle z 12-odstotnim upadom.

STA

 

Slovenska borza s 100-milijonskim upadom prometa

Osrednji indeks Ljubljanske borze je enako kot evropski Euro STOXX 50 leto končal 20 odstotkov višje, kot ga je začel. Odrezal se je sicer zgolj nekoliko slabše kot hrvaški Crobex, ki je zasedel 19. mesto med vsemi svetovnimi borzami. Slovenski SBI TOP se je na lestvici najbolj donosnih borz uvrstil na 32. mesto, takoj za nemškim indeksom DAX, ki je lani dosegel rekordno vrednost.

Lani je največ pridobila delnica Nove Ljubljanske banke (NLB), in sicer več kot 37 odstotkov. Smejalo se je tudi delničarjem Luke Koper, saj je delnica od začetka leta 2023 pridobila 30 odstotkov.

Kljub tradicionalno visokemu dividendnemu donosu pa Ljubljanski borzi ne uspe povečati obsega prometa. Ta je bil lani 370 milijonov evrov, kar je za 100 milijonov manj kot leto prej. Kaj je bil razlog za tolikšen upad? "Ni bilo izrednih dogodkov," je kratko odgovoril Andraž Aš iz Ljubljanske borze. Takrat namreč ljudje več trgujejo. Tako se je zgodilo leta 2020, ko je izbruhnila pandemija, in tudi leta 2022 zaradi vojne v Ukrajini. Lani izrednih dogodkov ni bilo, razen avgustovskih poplav, a te niso imele večjega vpliva na borzo.

Boljši časi za Ljubljansko borzo se morda obetajo letos, saj je država za začetek februarja napovedala izdajo triletne ljudske obveznice v skupni vrednosti 250 milijonov evrov.

Beograjska borza z najmanj prometa po letu 2015

Eno najslabših let je imela Beograjska borza. Ob koncu leta 2023 je bil obseg trgovanja manj kot 180 milijonov evrov, kar je najmanj po letu 2015. "Ne pričakujem, da se bo promet leta 2024 povečal, prav tako se v primerjavi s prejšnjimi leti ne bo nič spremenilo, predvsem zato, ker na trgu ni novih kotacij," je prepričan Vladan Pavlović, analitik Ipopema Securities.

Kljub temu bi trgovanje letos lahko spodbudile izdaje podjetniških obveznic, saj bo stroške krila država. "Podjetniške obveznice bi lahko dale želene rezultate, če bodo obrestne mere dovolj privlačne za vlagatelje," je decembra dejal Marko Janković, predsednik srbske komisije za vrednostne papirje.

Poleg tega bomo letos morda prvič po letu 2021 videli novo kotacijo na borzi. Najbolj konkretno je o tem govoril novi direktor borze Ivan Leposavić. Ta je na novembrski konferenci omenil novo javno ponudbo delnic (IPO), a naj bi bila verjetno izvedena "po delih". To pomeni, da bi lahko javna družba del svoje dejavnosti prenesla na borzo in tako lažje pridobila kapital. Indeks beograjske borze Belex, v katerem je vključenih 15 podjetij, je lani pridobil dobrih šest odstotkov.

Makedonska berza

 

Uvedba davka na kapitalske dobičke za makedonsko borzo ne pomeni nič dobrega

Na Makedonski borzi je promet že dalj časa šibek, uvedba davka na kapitalske dobičke pa je dodatno zmanjšala zanimanje vlagateljev za trgovanje z vrednostnimi papirji. K večjemu obsegu trgovanja ni pripomogla niti izdaja državnih obveznic za male vlagatelje. Promet z delnicami in obveznicami je lani obsegal 120 milijonov evrov. Prodanih pa je bilo za 40 milijonov evrov ljudskih obveznic.

S to obveznico se lahko trguje tudi na Makedonski borzi, ki deluje kot sekundarni trg, "vendar je nihče noče prodati, ker je obrestna mera tako privlačna, da želijo kupci čakati na dospetje", opažajo kolegi v skopskem uredništvu. Prav to je razlog, da statistika borze ne kaže povečanega prometa.

Glavni indeks MBI 10 se je leta 2023 zvišal za dobre štiri odstotke. A ker se vse več udeležencev usmerja v trgovanje na tujih borzah, pa tudi v trgovanje s kriptovalutami, je to najverjetneje vplivalo tudi na manjšo aktivnost na Makedonski borzi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar