Prodor naprednih tehnologij za izrabo obnovljivih virov energije in energetska draginja sta lani sprožila hiter razvoj in povečano povpraševanje po fotovoltaiki. V Sloveniji je bilo v letu 2022 zagnanih kar 12.231 sončnih elektrarn, kar je skoraj dvakrat toliko kot leto poprej. Večinoma gre za male sončne elektrarne za samooskrbo gospodinjstev, a vse več je tudi večjih solarnih polj.
Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria dejal predstojnik katedre za elektroniko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko Marko Topič, se lanski trend nadaljuje tudi letos, saj je bilo "v prvem trimesečju zgrajenih več kot 5.500 novih elektrarn. To pomeni, da bomo letos spet presegli lanskoletne številke". Topič dodaja, da so pri cenah vidni inflacijski pritiski, a občutnejših podražitev, ki bi obrnile trend, ni. In to kljub temu, da se cene energentov, ki so lani vzpodbudile trg, umirjajo.
Krepi se tudi položaj slovenskih proizvajalcev
Skladno s trendom na fotovoltaičnem trgu se krepi tudi položaj slovenskih proizvajalcev modulov in elementov zanje. "Bisol kot proizvajalec je močan na evropskem trgu, vendar pa ni to edino podjetje, ki je močno," pravi Topič, saj je "na segmentu zaščitnih elementov globalno izjemno uveljavljeno podjetje ETI Izlake, ki pokriva 20 odstotkov globalnega trga". Močan igralec je po Topičevih besedah tudi družba Metrel, ki se specializira na področju merilnih instrumentov za sončne elektrarne izredno velikih moči, predvsem v segmentu obratovanja in vzdrževanja.
Preberi še
Vlada potrdila finančni načrt Eko sklada: Kako visoke so spodbude?
Pri nekaterih pozivih vlagatelji na pregled vloge čakajo od sedem do deset mesecev.
07.06.2023
Ministra skrbi: Delež zavrnjenih vlog za sončne elektrarne raste
Lani je bilo oddanih skoraj 30 tisoč vlog za izdajo soglasja za priključitev proizvodne enote.
31.05.2023
Morda letošnji trend poganjajo tudi spremembe pravil prihodnje leto, ko bo ob gradnji sončnih elektrarn postala obvezna tudi postavitev hranilnikov energije. Druga novost s 1. januarjem 2024 bo dinamično tarifiranje, ko bo "uvedenih pet tarifnih časovnih obdobij oziroma pet razredov in dve sezoni", pravi Topič. Več o tem smo pisali pred kratkim.
Raste pa tudi število velikih sončnih elektrarn. "Vlada pripravlja regulativni del, ki bo pospešil in olajšal umeščanje v prostor," je optimističen Topič, a tudi tu vlado očitno prehitevajo elektroenergetska podjetja, ki so že pripravila sezname območij, kjer je možna gradnja velikih sončnih elektrarn. Kot verjame Topič, bomo "ravno z velikimi sončnimi elektrarnami nad 10 megavatov dosegli cilj trikratnega povečanja moči sedanjih sončnih elektrarn".
Bloomberg Adria
Trenutno so načrti najbolj ambiciozni v okolici Brežic, kjer ob tamkajšnji hidroelektrarni stoji 6-megavatna sončna elektrarna, načrtujejo pa še nekajkratno povečanje moči z novimi sončnimi paneli. In tam se bodo lahko pod paneli "na travnatem polju pasle ovce, razmišlja se tudi o vzgoji rastlin, kot so maline in robidovje, torej nizkopritlične rastline", o trendu agrovoltaike, ko so paneli dvignjeni nad površje razlaga Topič. Uporabo termina dvojna oziroma večnamenska raba zemljišč so začeli uporabljati že tudi na nivoju Evropske unije.
"To pomeni, da ne bo samo sončna elektrarna, ampak bodo še dodatne aktivnosti v obliki solarnih parkov, rekreacijskih površin in tako naprej. In na ta način seveda odpiramo nove možnosti", o novih trendih pravi Topič, ki dodaja, da bomo tudi s tem ambiciozne cilje na tem področju morda "celo presegli, saj je to nenazadnje zaveza za dosego oziroma za uresničevanje in zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb".
.webp){kind=icon}
