Minulo sredo je Volvo v švedskem Göteborgu predstavil dva nova modela avtomobilov. Malo pred predstavitvijo pa je Bloomberg objavil, da Volvo opušča načrte, da bodo do leta 2030 proizvajali le še električna vozila, naj bi pa ta vseeno predstavljala 90 odstotkov proizvodnje, preostali delež pa bodo po načrtih predstavljali priključni hibridi.
To usmeritev predstavljata tudi predstavljena modela, prenovljeni SUV hibrid XC90 in njegov povsem električni brat EX90. Kot je na predstavitvi za Bloomberg Adria TV povedala Susanne Hägglund, vodja globalne ponudbe pri Volvu, v podjetju ostajajo ''zelo zvesti ambicijam biti pionirji in vodilni pri preobrazbi v električno prihodnost''.
Obenem pa se trudijo uravnotežiti portfelj tudi za stranke, ki si želijo uporabljati priključne hibride, saj se zavedajo, da prehod v električno prihodnost ni odvisen le od posamezne tovarne. ''Hitrost elektrifikacije je na trgih po svetu različna,'' je bila realna Hägglund.
Preberi še
E-avti od klasičnih povprečno težji za 382 kilogramov
Povprečni električni avtomobil, registriran v Sloveniji, je od klasičnega težji za četrtino.
30.08.2024
Kako so se v desetih letih ‘zredili’ slovenski avtomobili?
Najtežje avtomobile proizvaja znamka Porsche, najlažje prodaja Fiat.
26.08.2024
EU: Fosilna goriva znova v modi, elektrika pa na izhodnih vratih?
Proizvodne kapacitete e-vozil v EU in ZDA v 45 odstotkih neizkoriščene, koncerni napovedali revizijo načrtov.
13.08.2024
Prihodnost elektrifikacije je odvisna tudi od tega, kaj električni avtomobili ponujajo strankam. Model EX90 naj bi tako v optimalnih razmerah ponujal doseg kar do 600 kilometrov z enim polnjenjem, poleg tega pa se model ponaša z napredno zmogljivostjo dvosmernega polnjenja, te možnosti pa danes na trgu skoraj ni.
Prednosti dvosmernega polnjenja
Kot je za Bloomberg Adria TV dejal Alexander Petrofski, vodja energetskih rešitev pri Volvu, z rešitvijo dvosmernega polnjenja ustvarjajo z avtom povezan energetski ekosistem in možnost celovitega upravljanja tega energetskega ekosistema. Ta sistem je sicer uporaben tudi za hibridna vozila.
Pri razvoju sistema dvosmernega polnjenja jih vodi prav načelo optimizacije, saj lahko enosmerno polnjenje predstavlja velik del končnega stroška porabe energije. Dvosmerno polnjenje pa pomeni, ''da lahko avtomobil uporabimo kot shrambo energije, lahko ga napolnimo, ko je energija poceni, in lahko ga izpraznimo, ko je energija draga,'' prihodnost razlaga Petrofski.
Res je, da so takšne rešitve še najbolj primerne za novi tarifni sistem, ko se cene prilagajajo porabi, ta pa bo v Sloveniji šele zaživel z naslednjim mesecem, medtem, ko ga v Skandinaviji uporabljajo že več let. Dodatna korist dvosmernega polnjenja je tudi ta, da lahko vozilo uporabljamo kot rezervo v primeru izpada električne energije.
''Da bi lahko vse to uporabljali, smo razvili in razvijamo pripadajočo programsko opremo. Tako ne upravljajte le ciklov polnjenja vašega avtomobila, temveč celotnega doma,'' pravi sogovornik iz Volva, to pa vključuje tudi sistem pametnega doma, opremljenega s sončnimi paneli, toplotnimi postajami in drugimi rešitvami, vse naprave pa lahko lastniki upravljajo preko enotne aplikacije.
Končni cilj tega zelenega prehoda je dekarbonizacija, zato k takšnemu sistemu pristopa vse več proizvajalcev. Vsi se namreč zavedajo, da alternative električni prihodnosti ni. Tak sistem je lahko tudi koristen, saj je povsem verjetno, da bo sistem lastnikom tovrstnih avtomobilov ob upoštevanju različnih tarif in koristi dvosmernega polnjenja prinesel tudi povsem brezplačno polnjenje avtomobilov doma.
Celoten pogovor z Alexandrom Petrofskim si lahko ogledate v priloženem videu.