Spruk: Stroški kapitala podjetja bremenijo bolj od rasti plač

Medletna inflacija je julija nazadovala na 1,3 odstotka. To je druga najnižja stopnja letne inflacije po marcu 2021, te ravni pa so tudi daleč od lanske 6- in predlanske 11-odstotne julijske stopnje letne inflacije. Kot ugotavljajo analitiki Bloomberg Adrie, se je inflacija v celotni regiji Adria upočasnila.

To je zasluga umirjanja zunanjih pritiskov, svetovne cene energentov in hrane so nižje. So pa močni pritiski domačega povpraševanja zaradi povečanja plač in po mnenju analitikov tudi nakopičenih prihrankov v regiji. Glavni razlog za inflacijo pa so cene storitev. Julija so se storitve v Sloveniji v povprečju medletno podražile za 4,4 odstotka, blago pa se je pocenilo za 0,3 odstotka.

Kot je za Bloomberg Adria TV dejal Rok Spruk z Ekonomske fakultete v Ljubljani, lahko pripišemo zasluge za ''hiter upad inflacije na eni strani umirjanju zunanjega povpraševanja, predvsem na ključnih izvoznih trgih,'' na drugi strani pa umirjanju geopolitičnih trenj, ki jim je bila Slovenija relativno bolj podvržena kot druge države članice evroobmočja.

Bloomberg Adria

 

Vprašanje, ki se postavlja, je tudi, ali bi bila lahko inflacija celo prenizka. Sogovornik meni, da ''dolgoročnega strukturnega preloma zaenkrat ni''. Eno od tveganj za slovensko gospodarstvo je, da je v primerjavi z drugimi državami območja evra glede ''izvoznih in investicijskih tokov še vedno premalo diverzificirano''. S tem se tudi ne prerazporejajo inflacijski pritiski.

Plačni in kapitalski pritiski na inflacijo

Spruk pravi, da so se umirili nekateri stroškovni pritiski na inflacijo, kot so višje plače. Zahteve po višjih plačah po njegovem mnenju ''niso nikakršna težava za inflacijo, če temu parira tudi produktivnost dela''. Sogovornik opozarja, da je Slovenija po pandemiji kovida ''zaspala glede na rast faktorske produktivnosti evroobmočja, se pravi skupne tehnološke in ekonomske učinkovitosti''.

Če je rast skupne faktorske produktivnosti dovolj visoka, ''da si lahko gospodarstvo brez težav privošči financiranje višjih plač, potem tudi pritisk na inflacijsko turbulenco ni takšen, kot je bil v obdobju po pandemiji'', pravi Spruk.

Je pa sogovornik poudaril, da k višanju inflacije v zadnjem obdobju v Sloveniji niso prispevali prihranki. Rezerve slovenskih gospodinjstev so se namreč po njegovih podatkih izpraznili že kmalu po obdobju pandemije kovida, kar je v tistem obdobju prililo ''dodatnega olja na ogenj inflacije''.

Po drugi strani lahko pritisk na inflacijo povečajo tudi pričakovanja lastnikov kapitala po večjih zaslužkih. Kot opozarja Spruk, se Slovenija ''po podatkih Eurostata uvršča v sam vrh držav po rasti dobičkov, ki jih realizira kapital''. Kar pomeni bistveno višji prenos na inflacijo, saj stroški kapitala podjetja bolj bremenijo od rasti plač.

Težava so tudi cene storitev. ''Tu lahko pričakujemo v obdobju leta do dveh relativno ohlajanje na strani izdatkov za potrošnjo, tudi če uporabljamo pretvorbo v pariteto kupne moči,'' pravi Spruk. Po pandemiji kovida smo bili namreč priča nadpovprečni rasti izdatkov za potrošnjo, kar dolgoročno ni vzdržno.

Azijski dejavniki inflacijskih tveganj

Kaj pa globalni inflacijski vplivi? Običajno tu govorimo o cenah energentov in vplivu kitajskega gospodarstva, pa tudi rusko-ukrajinski vojni. Slednja je eden glavnih gonil inflacijskih pričakovanj v Evropski uniji, se strinja Spruk, a opozarja na druge dejavnike, na katere pogosto pozabimo.

Med temi dejavniki je hitro staranje kitajske populacije, kar lahko vpliva na iskanje delovne sile in višje plače v tej veliki izvoznici. Spruk pa opozarja tudi na hitro gospodarsko rast držav, ''ki so bile do zdaj vir relativno poceni delovne sile''. Tu misli na Vietnam, Kambodžo, Bangladeš in druge azijske države.

''Ko se bodo stroški dela glede na višjo gospodarsko rast in produktivnost v teh državah povečali, bodo imela predvsem na področju blaga in storitev gospodarstva razvitih držav hude težave, ker se bo poceni stroškovni blažilec teh držav počasi končal,'' pravi Spruk. V Evropi se zdijo te težave zdaj še precej oddaljene, morda bolj, kot so v resnici.

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar