Davki in delo: 'Če želiš delati več kot osem ur, si drugače obdavčen'

Junija smo v Sloveniji zabeležili novo rekordno nizko število registriranih brezposelnih, in sicer 43.369. To je kar 1,6 odstotka manj kot v maju in 6,1 odstotka manj kot junija lani. Dobra novica pa predstavlja tudi čedalje večje izzive za delodajalce pri iskanju delovne sile. 

Na drugi strani tudi poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD za Slovenijo izpostavlja, da je slovensko gospodarstvo odporno, a ob objavi poročila je bilo slišati tudi, da moramo za dvig produktivnosti izvesti ukrepe na področju davčne politike. Denimo spodbude za prihod visoko kvalificiranih delavcev iz tujine.

Vse več tujih delavcev

Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV izpostavila redna profesorica ekonomije Polona Domadenik Muren z Ekonomske fakultete v Ljubljani, je že vsak sedmi zaposleni v Sloveniji tuji državljan, a večinoma so to nižje izobraženi delavci. Ti predstavljajo kar polovico vseh zaposlenih v gradbeništvu in tretjino zaposlenih v transportnih dejavnostih. 

Domadenik Muren meni, da slovenski delodajalci primerno reagirajo na aktualne specifike trga dela, med katerimi najbolj izstopa prav nizka brezposelnost. A temu se prilagajajo tudi konkurenčna tuja podjetja, ki ciljajo na enake skupine delavcev. ''Slovenija ima izziv, kako privabiti tudi tujce, ki so na visokokvalificiranih delovnih mestih, z visoko izobrazbo,'' je jasna sogovornica. 

Glede spolne zastopanosti pa opozarja, ''da še vedno obstaja izjemna asimetrija med deležem žensk in moških, ki zasedajo vodilne položaje v podjetjih in ostalih organizacijah". "Tukaj ne naredimo premika naprej," meni. Še eden od izzivov so tudi vse nižje razlike med plačami glede na stopnjo izobrazbe. 

Glavni izzivi delodajalcev so povezani s plačami

Delež zaposlenih v Sloveniji, ki so tik nad minimalno plačo, je med najnižjimi v Evropski uniji. Kot poudarja Domadenik Muren, ''se je med letoma 2018 in 2023 minimalna plača v Sloveniji povečala za skoraj 50 odstotkov. Povprečna plača se je povečala za bistveno manj. Tako rast povprečne plače kot rast minimalne plače pa izjemno odstopata od rasti produktivnosti''.

Bloomberg Adria

Tudi davčni sistem v Sloveniji ni spodbuden, opozarja Domadenik Muren, saj ''ne spodbuja več dela, ampak delo za osem ur. Če želiš delati več, si drugače obdavčen. To posledično vpliva na socialne in otroške dodatke. Ljudje izračunajo, da jim višja bruto plača, ki nastane zaradi več dela ali dopolnilnega dela, na koncu lahko prinese manjši neto zaslužek, kot če bi delali manj''.

Zato se moramo odločiti, da celostno prevetrimo sistem in posamezniku, ki je pripravljen delati več in dlje, omogočimo, da tudi več zasluži, je jasna profesorica ekonomije. Obenem poudarja, da se kljub nizkim razlikam v plačah tistim, ki si želijo delati na višjih pozicijah, splača študirati. 

Kaj bodo poklici prihodnosti?

''Posameznik, ki konča ustrezno visokošolsko izobraževanje, je sposoben, da se kasneje tudi prekvalificira. Kaj bodo poklici prihodnosti, čez 20, 30 let, je vprašanje za milijon dolarjev. Na to nihče ne zna odgovoriti. Vemo pa, da se bomo morali bistveno hitreje prilagajati," ocenjuje. "Dobro bo živel tisti, ki se bo sposoben prilagajati. In dobra univerzitetna izobrazba mora dati sposobnost prilagajanja na izzive, ki prihajajo v prihodnosti,'' je jasna sogovornica.

Za ostale pa je na trgu dela priložnosti dovolj. ''Ljudje, ki želijo delati v servisnih dejavnostih s področja turizma, gostinstva, tudi transporta, bodo imeli še kar nekaj priložnosti z vidika dobrih zaslužkov. Moramo vedeti, da so plače v nekaterih panogah res ekscesno visoke, saj se je zmanjšalo število delavcev, na primer natakarjev in kuharjev. To je odraz trenutnih trendov. Ker ni ponudbe, povpraševanje narašča, zato se cena tega dela povečuje,'' razlaga Domadenik Muren.

Izzivi starejših delavcev

Eden večjih izzivov trga dela je tudi vključevanje oziroma zadrževanje starejših na trgu dela. ''Slovenija še zelo zaostaja po deležu zaposlenih, starejših od 65 let. Tudi s tem, da imamo nekakšen neformalen most dve leti pred uradno upokojitvijo, ko lahko zaposleni iz statusa brezposelnega preide v upokojitev,'' pravi sogovornica. 

Se pa tudi na tem področju dogajajo premiki. Te po mnenju Domadenik Muren prinašajo stimulacije za tiste, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, a so stimulirani, da z daljšo delovno aktivnostjo poleg plače pridobijo še del pokojnine. Glede na daljšo življenjsko dobo pa bi morali po njenem mnenju tudi razmišljati o podaljševanju delovne dobe. A v to kislo jabolko si politika očitno ne upa ugrizniti. 

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar