Umetna inteligenca prinaša revolucijo pri razvoju novih zdravil

V zadnjih petih letih se je število zdravil in cepiv, odkritih z umetno inteligenco, znatno povečalo. Gre za še eno področje, kjer si pred leti takšnega vpliva tehnologije nismo mogli predstavljati. Tovrstna zdravila imajo v prvi fazi kliničnih preskušanj večjo stopnjo uspešnosti od zdravil, odkritih s tradicionalnimi metodami, ugotavlja analiza Boston Consulting Group, objavljena v znanstveni reviji Drug Discovery Today.

Kot je za Bloomberg Adria TV dejala Sanya Eduarda Kužet, projektna vodja v Boston Consulting Group Hrvaška, ima "umetna inteligenca potencial za revolucijo pri odkrivanju novih molekul. Še posebno pomembno je, da se z uporabo generativne umetne inteligence poveča učinkovitost raziskav."

Umetna inteligenca namreč namesto raziskovalcev opravi ponavljajoče se naloge, obsežne analize, kar posledično pospeši iskanje potencialnih kandidatov za zdravila. "Na podlagi tega raziskovanje ni samo učinkovitejše, ampak ustvarja tudi natančnejše vpoglede v nove molekule,'' prednosti našteje Kužet.

Koristi za farmacevte in bolnike

Kot pravi sogovornica, lahko "algoritmi umetne inteligence oblikujejo in identificirajo molekule z lastnostmi, podobnimi zdravilu, učinkoviteje kot tradicionalne metode, kar posledično poveča uspeh molekul v kliničnih preskušanjih". To je tudi spodbuda za inovacije.

"Potencial je ogromen, prav tako koristi za farmacevtsko industrijo in tudi za bolnike," je prepričana Kužet. Kot kaže omenjena analiza, imajo zdravila, odkrita z umetno inteligenco, v prvi fazi kliničnih preskušanj 80- do 90-odstotno stopnjo uspešnosti, kar je približno 60 odstotkov več kot zdravila, odkrita s tradicionalnimi metodami. Ta imajo povprečno 40- do 65-odstotno stopnjo uspešnosti. 

V drugi fazi kliničnih preskušanj imajo tovrstna zdravila 40-odstotno stopnjo uspešnosti, kar je primerljivo s povprečjem industrije in nakazuje velik vpliv na nadaljnji razvoj v farmacevtskem sektorju, pravijo v Boston Consulting Group. 

To pomeni, da lahko "umetna inteligenca poveča stopnjo uspešnosti s približno petih na 10 odstotkov, kar je skoraj podvojitev učinkovitosti in produktivnosti raziskav in razvoja", je optimistična Kužet. Sogovornica kljub tem obetajočim podatkom ne pričakuje, da bi umetna inteligenca nadomestila raziskovalce.

Raziskovalci bodo še imeli ključno vlogo

Raziskovalci bodo še naprej igrali ključno vlogo pri potrjevanju ugotovitev umetne inteligence, pri interpretaciji biokompleksnih bioloških podatkov, generativna umetna inteligenca in umetna inteligenca pa bosta raziskovalcem omogočila, da se osredotočijo na najpomembnejše, je prepričana Kužet.

Kljub ugotovitvam analize je malo verjetno, da bodo nove tehnologije popolnoma nadomestile tradicionalne raziskovalne metode. Predvsem bodo pospešile raziskovalne procese, zlasti v zgodnjih fazah, kjer je visoka stopnje neuspeha, meni sogovornica. V kasnejših fazah pa so rezultati odvisni tudi od angažmaja zdravnikov in pacientov.

Pozitiven vpliv je pričakovati tudi pri zdravljenju bolezni, za katere danes še nimamo zdravil, čeprav v Boston Consulting Group pravijo, da moramo ostati realni. Večje koristi lahko pričakuje farmacevtska industrija, saj bo optimizacija postopkov oklestila stroške raziskav.

''Zelo pomembno je, da ima umetna inteligenca tudi potencial za izboljšanje sodelovanja. Vemo namreč, da večina inovacij ne prihaja iz velikih farmacevtskih podjetij, ampak iz biotehnoloških podjetij,'' optimistično opozarja Kužet. Ključno sporočilo pa je po njenem mnenju ravno to, da bodo farmacevtske družbe lahko z manjšimi vložki naredile več, kar bo koristilo predvsem pacientom.

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar