Grenko-sladek priokus umetne inteligence

Globalno je zanimanje za razvoj umetne inteligence na zelo visokem nivoju. Najbolj je opazno pri implementacijah informacijskih in ostalih problemskih rešitev na področju analiziranja podatkov in optimizacije procesov, pravijo na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Kako pa je s Slovenijo – ali se umetna inteligenca v državi razvija? Se bodo razvili novi poklici in nekateri v celoti izginili?

Ko poskušamo oceniti stanje razvoja umetne inteligence v Sloveniji in Evropi, je dobro imeti pred očmi oceno, da sta trenutno v Združenih državah Amerike (ZDA) razviti približno dve tretjini večjih modelov umetne inteligence. Sledi Kitajska, pove predstojnik Inštituta za finance in umetno inteligenco Timotej Jagrič, ki navaja nemško novinarko  Kirsten Girschick.

Nadaljuje, da je glede na razvoj zaskrbljen, da bi lahko slovensko digitalno gospodarstvo zaostalo na področju, ki bo krojilo našo prihodnost na vseh področjih življenja in dela.

"To nas lahko dodatno užalosti ob misli, da vendarle trenutno v Sloveniji in v Evropi razpolagamo z mnogo znanja, povezanega z umetno inteligenco, ki je plod preteklega raziskovanja in investicij evropskega prostora," nadaljuje Jagrič. Kljub temu razpoložljivost, razdrobljenost in začasnost finančnih virov in infrastrukture predstavljajo določene ovire za nadaljnji razvoj. Umetna inteligenca ima v Sloveniji dolgo tradicijo kvalitetnega raziskovalnega dela, ki pa ga je žal zaviralo pomanjkanje dostopa do večjih finančnih sredstev, se strinja regijski vodja podatkovne discipline v podjetju Endava Boris Cergol.

Ovire pri uvajanju umetne inteligence v Sloveniji

Z ovirami pri uvajanju metod umetne inteligence se je srečevalo tudi gospodarstvo. Relativna majhnost slovenskih podjetij je pomenila, da algoritmi marsikje niso imeli na voljo zadosti podatkov ali je bil obseg poslovanja premajhen, da bi lahko upravičil večje investicije v podatkovno analitiko. V zadnjem času je postal še posebej opazen dejavnik pomanjkanje kadrov z določenimi znanji, kot sta denimo podatkovno inženirstvo in oblačne tehnologije, razmišlja Cergol.

Nosilci ekonomske politike v Sloveniji bi morali v večji meri upoštevati dejstvo, da v državi ni velikih podjetij, ki bi lahko samostojno financirala tovrstni življenjsko pomemben razvoj. Tako je posledično ključnega pomena to, da se spodbuja tesno sodelovanje in povezovanje med univerzitetnimi inštituti in gospodarstvom. Na inštitutih slovenskih javnih univerz že razpolagajo z znanjem in so na posameznih segmentih umetne inteligence celo vodilni v Evropi in globalno, pove Jagrič. Doda, da zmožnost absorpcije tukaj razvitega znanja s strani gospodarstva lahko zagotavlja gospodarsko uspešnost. Tako se lahko pokaže ključni razvojni pomen velikih javnih univerz, na katerih v celoti slonita bodoči razvoj in preživetje slovenskega gospodarstva.

Možnosti izginotja poklicev in pojav popolnoma novih

"Ne pričakujem, da bomo prav hitro priča izginjanju celotnih poklicev," razmišlja Cergol in doda, da bo zagotovo vse več primerov, ko bodo ljudje z uporabo umetne inteligence postali znatno produktivnejši pri opravljanju nekaterih nalog. Iz trenutne perspektive si največ sprememb lahko obetamo v kategoriji poklicev, ki jih je mogoče v celoti opravljati na daljavo z uporabo računalnika, še doda.

Osebni arhiv

Nekateri novi poklici so se že pojavili, a še niso širše znani. Med njimi Cergol izpostavi t. i. šepetalce modelov; gre za osebe, ki so seznanjene s podrobnostmi obnašanja posameznih generativnih modelov. Tem tako znajo zastavljati vprašanja oziroma naloge na način, ki privede do optimalnih odgovorov.

Pričakuje tudi pojav poklicev, pri katerih se bo ob uvedbi umetne inteligence narava dela tako spremenila, da bomo umetno inteligenco navajali kar v imenu poklica. Kot zgodnji primer tovrstnega poklica Cergol omenja t. i. UI-umetnike. Širitev umetne inteligence bo prinesla tudi nekaj poklicev, ki bodo zadolženi za testiranje in nadzor modelov s tehnoloških, pravnih in etičnih vidikov, nadaljuje in dodaja, da na daljši rok lahko pričakujemo tudi pojav poklicev, katerih bistvo bo osredotočeno na to, da jih opravljajo ljudje, čeprav bi do enakih rezultatov lahko prišli tudi z avtomatizacijo.

Umetna inteligenca danes ponuja veliko, naredimo pa lahko še več

"Moj glavni nasvet je, da ljudje čim prej pridobijo lastno izkušnjo, kakšne zmogljivosti že danes ponuja umetna inteligenca," razmišlja Cergol. Razloži, da je to ta trenutek najlažje storiti prek pogovorov s katerim od najbolj aktualnih botov – kot je na primer ChatGPT. Gre za pomembno orodje umetne inteligence, ki ga je predstavilo ameriško podjetje OpenAl novembra lani in velja za pomemben korak pri razvoju tehnologije umetne inteligence, pojasni Marko Grobelnik z Inštituta Jožefa Stefana.

Depositphotos

 

Na splošno velja več pozornosti nameniti razvijanju mehkih veščin, kot so kritično razmišljanje, prilagodljivost, iznajdljivost, sposobnost hitrega učenja novih stvari in vzpostavljanje kvalitetnih medosebnih stikov, svetuje Cergol. "V svetu, ki si ga delimo z vsak dan bolj zmogljivimi modeli umetne inteligence, se utegne takšna investicija obrestovati bolj od pridobivanja tehničnih znanj."

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar