V steklenjake za pridelavo zelenjave kar 80 milijonov evrov

V občini Dobrovnik v Prekmurju, kjer v steklenjakih že rastejo orhideje, v ločenem projektu nastaja največje območje za pridelavo zelenjave v steklenjakih v Sloveniji Green Gardens. Visokotehnološka in trajnostno naravnana pridelovalna cona lahko omogoči povečanje deleža slovenske samooskrbe z različnimi vrstami zelenjave za več deset odstotkov, pravijo snovalci projekta.

Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV povedal Matej Bandelj, operativni vodja projekta Green Gardens, je pomen steklenjakov v dobi podnebnih sprememb še večji, saj pomenijo ''zavarovanje za oskrbo in tudi za trgovske verige, ki bodo zelenjavo lahko ponudile na trgovskih policah tudi ob izrednih vremenskih dogodkih, ki jih je vedno več''. 

Na 22 hektarjih zemljišč bodo postavili približno 15 hektarjev neto proizvodnih površin. Izziv je bil najti tako veliko zemljišče, ki ima ustrezno namembnost, saj ne gre za kmetijsko zemljišče. ''Lokacija omogoča koriščenje geotermalne energije, ima še druge pogoje, ki so zelo primerni za okolju prijazno vzgojo rastlin,'' razlaga Bandelj.

Bloomberg Adria

 

Vabijo tudi druge pridelovalce

Naložba bo večfazna, razvoj celotnega območja bo trajal kakšnih pet let, trenutno pa je ocenjena na 80 milijonov evrov. Ti stroški zajemajo komunalno opremo in tudi tehnologijo v steklenjakih. Del zmogljivosti bodo ponudili na trgu.

''Mi se bomo osredotočili na uporabniku prijazno pripravljeno svežo solato. Pridelovali jo bomo na do petih hektarjih. Preostalih deset hektarjev želimo ponuditi drugim predelovalcem, ki se ne želijo ukvarjati s tehnologijo ogrevanja, hlajenja, jih razbremeniti teh težav,'' razlaga Bandelj. 

Projekta so se lotili pred štirimi leti, ko je v Sloveniji ''samooskrba obsegala 48 odstotkov, danes je po statističnih podatkih 33-odstotna,'' pojasnjuje sogovornik. Dodaja, da se številka razlikuje med sezonami. Ne ciljajo pa le na prodajo v Sloveniji, ampak tudi širše, produkte bodo ponudili tudi gostinskemu sektorju.

Visoka tehnologija v kmetijstvu

''Če bi na petih hektarjih posadili solato, lahko samooskrbo s 25 odstotkov dvignemo na več kot 50 odstotkov, jo praktično podvojimo. Tehnologije omogočajo intenzivno pridelavo, na treh hektarjih pokrijemo slovensko potrebo po kumaricah,'' potenciale razlaga Bandelj.

To, da bodo steklenjaki visokotehnološki, pa pomeni, da rastlini prilagajajo temperaturo, vlago, kroženje zraka, oskrbo z vodo. Poleg že omenjene geotermalne energije bodo uporabljali tudi sončno, uporabili bodo vodo iz podtalnice. Tudi delovne sile bodo potrebovali manj.

Bo pa morala biti bolj izobražena. ''V takšnih procesih potrebujemo manj pobiralcev in več tehnologov, ki upravljajo tekoče trakove z roboti. Solata, ki jo bomo pridelovali, se bo pridelovala brez dotika,'' načela sodobnega kmetijstva razlaga Bandelj.

Hektarski donosi bodo veliko večji od klasičnega kmetijstva. Sogovornik pojasnjuje, da lahko ''pri solati na kvadratnem metru posadiš približno šest glav solate, to ponoviš dvakrat na leto in pridelaš pet kilogramov na leto, če ni izrednih vremenskih dogodkov. Pridelovalne količine na kvadratni meter v rastlinjakih pa so lahko tudi 20-krat večje.''

Celoten pogovor si lahko pogledate v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar