.webp){kind=icon}
Mnoga slovenska podjetja so ambiciozno zakorakala na pot zelene preobrazbe. Trajnostna poročila so po velikih podjetjih začela objavljati tudi manjša, kaže analiza, ki jo je s pomočjo orodja Green Star, certifikata za uvajanje trajnostnih ESG vidikov in podnebnega ukrepanja v podjetjih, razvil CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo (CER).
Podjetja vidijo v zelenem prehodu tudi priložnosti. Devet od desetih se jih zaveda lastnih podnebnih tveganj, a številna nimajo vzpostavljenih sistemskih pristopov za reševanje teh težav. Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV povedala izvršna direktorica CER Ana Struna Bregar, je analiza pokazala, da so podjetja na različnih stopnjah preobrazbe.
Premajhna ambicioznost podjetij
Predvsem so ocenili, da se podjetja ''premalo zavedajo priložnosti zelenega prehoda in da so premalo ambiciozna,'' rezultate povzame Struna Bregar, ki poudarja da sta si Slovenija in Evropska unija zadali cilj zmanjšati emisije s pariškim podnebnim sporazumom.
Kot so ugotovili, ima vsako tretje podjetje zastavljene ambiciozne cilje, nimajo pa še vzpostavljenih vseh sistemov za dosego ciljev. Dve tretjini podjetij merita svoj ogljični odtis, ne pa odtisa dobavne in uporabniške verige, iz katerih po besedah sogovornice izhaja več kot 80 odstotkov emisij.
Navigacija pri trajnostni preobrazbi
Orodje Green Star po besedah sogovornice pomaga podjetjem ''na težki poti trajnostne preobrazbe na relativno enostaven način''. Prva verzija je imela 115 vprašanj, nova verzija ima kakšnih 160 vprašanj in je za podjetja navigator, ki usmerja, meri, pomaga zbirati podatke, opolnomoči deležnike v procesu.
Polovica podjetij, ki so analizo s pomočjo omenjenega orodja opravila drugič, je že beležila boljše rezultate kot pri prvem merjenju. Tudi sami pa v CER opažajo, da ''velika podjetja veliko bolj odločno stopajo na pot trajnostnega poslovanja''.
Razlog so kadrovske in finančne kapacitete. Podjetja, ki so v tuji lasti, dobivajo tudi jasna navodila lastnikov, nenazadnje na velika podjetja bolj kot na manjša pritiska evropska zakonodaja. Predvsem pa na izvoznike pritiskajo kupci, ki zahtevajo razkrivanje okoljskih in družbenih podatkov.
Tu predvsem izstopajo nemški in skandinavski kupci. A če podjetja mislijo, da se prehod dogaja le v Evropi, se motijo, saj ''tudi Kitajska, Indija, Singapur, Amerika aktivno stopajo na to pot in nekateri njihovi poslovni modeli prehitevajo podjetja v Sloveniji,'' je jasna sogovornica.
Kdo mora voditi zeleni prehod?
''Velik del odgovornosti je na vodstvu podjetij. Vodstva so tista, ki so gonilo ali pa tudi zavora zelenega prehoda,'' pravi Struna Bregar, ki dodaja, da bi bolj pogumen, odločen in vizionarski menedžment ''pripomogel k bolj trajnostnemu prehodu podjetij''.
Prehod podjetjem pomaga tudi pri ohranjanju konkurenčnosti. Podjetja po mnenju izvršne direktorice CER brez tranzicije na dolgi rok ohranjala vrednosti. ''Tu lahko naredimo primerjavo z digitalno revolucijo v 90-tih letih. Podjetja, ki se niso prilagodila, na primer Nokia, Kodak, Xerox, danes niso več prisotna v poslovnem ekosistemu'', z analogijo postreže Struna Bregar in doda, ''da smo danes v podnebni revoluciji''.
Podjetja, ki se tehnološko ne bodo prilagodila, da bi bilo njihovo poslovanje bolj čisto, krožno, odporno, ki temu ne bodo prilagodila svojih poslovnih modelov, bi že do leta 2030 lahko imela resne težave v poslovanju. Samo zmanjšanje porabe energije zagotovo ne bo dovolj.
Celoten pogovor v priloženem videu.
