Evropski proračuni med konkurenčnostjo in socialo

Kako ohranjati konkurenčnost in obenem socialno pravičnost v časih velikih pričakovanj glede zelenega prehoda in starajočega se prebivalstva? To je velik izziv pri pripravi proračunov držav Evropske unije, sploh ob veljavi novih fiskalnih pravil, ki se bodo začela uporabljati leta 2025.

O tem je minuli teden slovenski finančni minister Klemen Boštjančič v Ljubljani govoril s kolegi iz bližnjih držav. V oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV smo v ospredje postavili, kako se izzivov lotevata Avstrija in Slovenija, o tem smo se pogovarjali tudi z avstrijskim finančnim ministrom Magnusom Brunnerjem in predsednikom Fiskalnega sveta Republike Slovenije Davorinom Kračunom.

Manj konkurenčnosti ali socialne pravičnosti?

V Sloveniji na račun povečevanja konkurenčnosti ne bo manj socialne pravičnosti. ''Nikakor ne,'' trdi finančni minister Boštjančič. Kljub temu, da bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto pod tremi odstotki BDP, ne bodo okrnjeni izdatki za spodbujanje konkurenčnosti, investicije in socialo.

Proračunski izdatki za znanost in inovacije so letos približno 540 milijonov evrov ali 25 odstotkov več kot lani, ''pa že leta 2023 so bili najvišji v zgodovini Slovenije,'' poudarja Boštjančič. Prihodnje leto bo teh sredstev še za četrtino več.

''Gre za kategorijo, ki jo večno sitno ministrstvo za finance od vsega začetka absolutno podpira in je na dolgi rok najpomembnejša za dvig produktivnosti, ki je na koncu koncev rešitev za potrebe, ki jih kot družba imamo,'' je popolnoma jasen Boštjančič. 

Predsednik Fiskalnega sveta Kračun se strinja, da Slovenija pri teh izdatkih dohaja bolj razvite države. ''Trenutno smo na sedmem mestu v Evropski uniji, pri okoli dveh odstotkih bruto domačega proizvoda, vodilne inovatorke so nekje pri dveh in pol odstotkih,'' primerja Kračun in dodaja, da bo čas pokazal, če je tudi učinkovitost nalaganja tega denarja učinkovita.

Bloomberg Adria

 

Povečali bodo vlaganja, namenjena reševanju okoljskih izzivov. ''Tudi Evropska komisija je na tem področju zelo striktna,'' realnost zelenega prehoda razlaga finančni minister in dodaja, ''da ni nobenega dvoma, da Evropa je tu vodilna v svetu''.

Da Slovenija usmeritev podpira, dokazuje tudi izdaja zelenih obveznic, ki so jih vlagatelji razgrabili.  ''Težava ni denar. Težava je, da države nimajo dovolj tovrstnih investicij. Zeleni prehod ni več vprašanje, vprašanje je, kako, v kakšnem času to izvesti in predvsem na način, ki bo tudi finančno učinkovit,'' pravi Boštjančič. 

Kračun glede izdatkov za zeleni prehod izpostavlja pripravo nacionalnega energetsko-podnebnega načrta. Ocena fiskalnega sveta kaže, ''da obstaja vrzel med potrebnim obsegom investicij in trenutnimi možnostmi financiranja,'' ta znaša okoli dva odstotka BDP na leto.

Veliko pričakovanj od gospodarske rasti

Vprašanje je, ali bo gospodarska rast omogočala pokritje vseh dodatnih izdatkov. Minister priznava, da napovedi v Evropi in tudi drugod v svetu niso najboljše, a Sloveniji kaže nekoliko bolje. ''Seveda to ne pomeni, da smo s tem zadovoljni,'' je odkrit minister. Zato je naloga že omenjeno povečevanje produktivnosti in BDP.

Slovenija računa na sorazmerno visoko gospodarsko rast v prihodnjih letih, med štirimi in petimi odstotki, pravi Kračun. ''Po drugi strani so pričakovanja glede večanja izdatkov za socialno varnost, kumulativno tveganje znaša okrog 6 odstotkov bruto domačega proizvoda,'' je jasen predsednik fiskalnega sveta.

Eno od odprtih področij so plačna pogajanja z javnim sektorjem, ki si pogosto upravičeno želi del proračunske pogače. Zato je nujna tudi reforma plačnega sistema. ''To je v tem trenutku eden od ključnih problemov in vlada bi napravila napako, če bi ugodila najbolj agresivnim interesnim skupinam. Kajti vedno je potem vprašanje, kje je konec tega popuščanja,'' pred pretirano radodarnostjo svari Kračun.

Rešitev vidi v vzpostavitvi novega stabilnega plačnega sistema v javnem sektorju, saj je bil sistem v zadnjih letih s parcialnimi ukrepi vlad porušen. Po Kračunovem mnenju ''potrebujemo sistem, v katerem se bo vzpostavilo ravnovesje na približno enakem obsegu sredstev oziroma na enakem deležu bruto domačega proizvoda, kot je zdaj. Kakršno koli povečanje pa mora biti tudi povezano z izboljšano kakovostjo in predvsem dostopnostjo storitev javnega sektorja.''

Zamujanje z reformami

Finančni ministri so na srečanju v Ljubljani izpostavili tudi nujnost sprejetja pokojninske reforme. Ocene tveganja na daljši rok, opozarja Kračun, kažejo, da Slovenija glede staranja prebivalstva sodi med najbolj tvegane države. ''Tako visoko tveganje zahteva ukrepanje,'' je popolnoma jasen.

A malo verjetno je, da se bo ob odsotnosti kakšnih koli resnih reform v zadnjem desetletju vlada lotila še tega področja, čeprav so ''kljub visoki trenutni konjunkturi transferji iz proračuna v pokojninsko blagajno visoki,'' pravi predsednik fiskalnega sveta.

Poudarja nujnost usklajevanja delovne dobe z življenjsko, kajti le s tem bomo vzdrževali ravnovesje pokojninske blagajne. Pomembno je po mnenju Kračuna tudi, ''da ljudje vedo, da prispevki niso samo še ena od davščin, ampak je to v resnici prispevek za njihovo individualno pokojninsko varnost''.

Na drugi strani je izvedba vseh omenjenih ukrepov, ki bodo zahtevali višje proračunske izdatke, odvisna tudi od davčne reforme, od katere se pričakuje nižja obdavčitev dela in višja obdavčitev premoženja.

Boštjančič ne skriva zadovoljstva, da so za ta namen – čeprav skoraj dve leti od nastopa vlade – ustanovili dve delovni skupini. ''Mislim, da je bila to ena najbolj pametnih odločitev,'' je iskren Boštjančič ob razlagi ciljev na tem področju.

Bloomberg Adria

 

V prvi fazi se lotevajo sprememb na davčnem področju, ''za katere verjamemo, da jih lahko izpeljemo letos. Čas, ki smo si ga zadali, je nekje do konca aprila, morda sredine maja, da predstavimo ukrepe, za katere je dovolj visok konsenz znotraj te skupine,'' časovnico razlaga minister.

Temu sledi tretje trših orehov. O časovnici tu minister ne želi govoriti, a pravi, da je ''absolutno pot jasna'' in dodaja, da bodo spremembe ''finančno nevtralne'', kar pomeni povečanje davčnih prihodkov iz premoženja, čemur pa jasno nasprotujejo interesne skupine bogatejših prebivalcev.

Na račun tega bi razbremenili dajatve na delo. Tudi Kračun je spomnil, da mednarodne institucije Slovenijo že dolgo opozarjajo na nesorazmernost med obdavčitvijo plač in premoženja. ''Tu gre predvsem za obdavčitev nepremičnin, ki ni primerljiva z drugimi državami,'' pravi predsednik fiskalnega sveta, a obenem realno opozori, da ta davek ''ne more prinesti več kot enega, mogoče največ dva odstotka bruto domačega proizvoda prihodkov letno''.

Primerjava z Avstrijo

Kot je povedal avstrijski finančni minister Magnus Brunner, je avstrijski proračunski primanjkljaj že letos pod tremi odstotki BDP, konkretno 2,7 odstotka. A zaradi tega niso bolj radodarni pri, na primer, izdatkih za področje sociale.

''To ne pomeni, da imamo dovolj denarja za večjo porabo. Pravzaprav je ravno nasprotno. Morali bi znižati davke za podjetja in za ljudi. To smo že storili v zadnjih mesecih in letih z nekaterimi davčnimi reformami,'' primer dobre prakse razloži Brunner.

Tako so uvedli davek na izpuste CO2, a so podjetjem in državljanom vseeno dali nekaj nadomestil. Tako so znižali tudi davek na dobiček podjetij s 25 na 23 odstotkov, s tem je avstrijsko gospodarstvo po besedah finančnega ministra bolj konkurenčno.

Bloomberg Adria

 

Sloveniji temu ni treba slediti, pravi Kračun, saj, ''če upoštevamo vse olajšave, so v Sloveniji obdavčitve dobičkov podjetij med nižjimi. In na konkurenčnost Slovenije kot države pri investitorjih ne vpliva samo obdavčitev.''

Med dejavniki, ki bolj kot eno ali dve odstotni točki nižje obdavčitve, vplivajo na privlačnost za  investitorje, so po mnenju Kračuna urejena infrastruktura, pravna zanesljivost in kvalificirana ter produktivna delovna sila. Spremembe obdavčitev pa se lahko opravijo le na podlagi konkretnih izračunov z upoštevanjem konteksta javnofinančne vzdržnosti, poudarja.

Podobno kot Slovenija tudi Avstrija vse več proračunskih izdatkov namenja konkurenčnosti svojega gospodarstva. ''Osredotočili smo se na raziskave in razvoj, na tranzicijo celotne industrije, univerze. Za to porabimo približno 20 milijard evrov,'' pove Brunner.

Več kot pol izdatkov gre po njegovih besedah za prihodnje naložbe. ''Mislim, da je to dober način, da postanemo bolj konkurenčni, ker Evropa in tudi Avstrija nikoli ne bosta imeli najcenejše energije ali največ surovin na svetu, a lahko imamo najbistrejše ume,'' prednosti stare celine razlaga sosednji finančni minister.

Prednost Avstrije je tudi druga največja kupna moč na prebivalca v Uniji za Luksemburgom. Po drugi strani izziv še vedno predstavlja inflacija, ki je bila med višjimi v EU. Podobno kot v Sloveniji jih tarejo tudi cene energije, veliko težav imajo s plačnimi dogovori.

Tudi avstrijska podjetja tarnajo nad visokimi stroški dela in opozarjajo pred selitvijo proizvodnje v tujino. Zato podjetjem pomagajo s subvencijami pri cenah energije, veliko poudarka dajejo tudi obnovljivim virom energije. Med drugim v prihodnje veliko stavijo na vodik.

Podpore je deležen tudi gradbeni sektor, ki pri severnih sosedih zaposluje 350 tisoč ljudi. Poleg tega na Dunaju velik pomen dajejo tudi varnosti dobavnih verig, pravi Brunner, saj se moramo v Evropi zavedati, da ''naši konkurenti ne sedijo v Münchnu ali Ljubljani, ampak na Kitajskem in v ZDA''.

Celotna oddaja je na voljo v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar