.webp){kind=icon}
Eden od stebrov slovenske farmacije, podjetje Lek, je s Sandozem lani šlo skozi eno največjih razdružitev v poslovnem svetu. Sandoz se je namreč razdružil od Novartisa. Kakšna je prihodnost farmacevtske industrije in kako namerava Slovenija ohraniti konkurenčni položaj v tej panogi? Kakšna bo nadaljnja rast podjetja in kako podjetje skrbi za razvoj kadrov v času pomanjkanja kadrov? Zakaj je težava razvoja novih antibiotikov "očem skrita"? Lahko to preraste v naslednjo veliko katastrofo?
O tem smo govorili s predsednikom uprave Leka in Sandoza Robertom Ljoljem, ki je na tem položaju od leta 2017. V 20-letni karieri v podjetju je zasedal razne vodilne položaje tudi v časih, ko sta Novartis in Sandoz bila združena. Z njim smo govorili o vlogi Leka znotraj Sandoza po razdružitvi in pomenu podjetja za razvoj farmacije v Sloveniji.
Sandoz s približno pol milijarde evrov vrednimi investicijami predstavlja enega največjih tujih vlagateljev v Sloveniji in enega najpomembnejših delodajalcev v industriji.
Vlaganja v kadre ključna za zagotavljanje konkurenčnosti
Za Sandozem je ena najpomembnejših poslovnih razdružitev na svetu. Kakšen je dolgoročni načrt za Lek znotraj Sandoza?
Lek po razdružitvi Sandoza od Novartisa postaja največja entiteta znotraj skupine Sandoz in z napovedanimi naložbami pomemben igralec tako znotraj skupine Sandoz kot tudi širše.
Kakšna je vaša dodana vrednost, kako se je povečevala v minulih letih in kako se je število zaposlenih gibalo v minulih letih?
Z oddelitvijo je v Sloveniji ostalo podjetje Lek, vzpostavilo se je podjetje Novartis. Obe imata približno podobno število zaposlenih. Lek zaposluje doma in v tujini približno 3.700 sodelavk in sodelavcev z rastočim trendom. Dodana vrednost v zadnjih letih konstantno narašča tudi skozi investicije, ki jih imamo. Trenutno je na ravni 120.000 evrov in je bila za dobrih osem odstotkov višja kot lani.
V teku je nova investicija v Lendavi, največja Sandozeva v Sloveniji. V kateri fazi je trenutno, kakšna je časovnica in kje boste pridobivali kadre za center za podobna biološka zdravila?
Investicija v visokotehnološki proizvodni center za podobna biološka zdravila je v bistvu največja tuja investicija v zgodovini države Republike Slovenije in tudi ena največjih investicij, ki jih skupina Sandoz izvaja. V Lendavi bomo visokotehnološki razvojni center postavili do leta 2026.
Kot veste, smo ravno položili temeljni kamen, ob prisotnosti predsednika vlade in seveda direktorja Sandoza Richarda Saynorja, tako da za zdaj vse investicijske aktivnosti potekajo skladno z načrti. Začeli smo gradnjo, hkrati pa potekajo tudi vsa naročila opreme, ki imajo daljše dobavne roke.
V tej fazi smo že zaposlili ožjo delovno skupino, nekje 40 zaposlenih. Hkrati pa seveda pri zaposlovanju računamo na celoten regionalni bazen, ki vključuje tudi Hrvaško in Madžarsko.
To je zanimivo tudi zato, ker vemo, da je farmacevtska industrija močna v celotni regiji. Lek in Krka sta sicer največja igralca, a boste tukaj tudi konkretna konkurenca, ker boste vsi posegali v ta kadrovski bazen.
Naš namen ni samo tekmovati za kadre, ampak tudi z različnimi aktivnostmi povečevati število izobraženih mladih. Zato zelo dobro sodelujemo z Univerzo v Mariboru. Pripravili smo že t.i. certifikacijski program, kjer bomo dodatno izobraževali tiste zaposlene, ki bi želeli delati pri nas in morda nimajo popolnoma primerne izobrazbe. Hkrati pa tudi z Univerzo v Mariboru snujemo program študija farmacije. Kar pomeni, da ne gre samo za boj za kadre, ampak tudi za povečevanje števila kadrov, ki se lahko izobražujejo v regiji in potem zasedajo delovna mesta.
Glede na to, da vlagate v razvoj kadrov, ste tudi top vlagatelj na tem področju, kaj na tem področju načrtujete dolgoročno?
Zelo aktivno skrbimo za razvoj lastnih kadrov, kajti ni samo krilatica, da so ključna konkurenčna prednost dobro izobraženi in motivirani zaposleni. Načrti za naprej ostajajo popolnoma enaki. Vlagamo v naše zaposlene, vlagamo v izobraževanje. O številki v evrih ne bi govoril, smo imeli pa lani več kot 400 tisoč ur učenja v sklopu podjetja, tako da to intenzivno počnemo, hkrati pa seveda tudi z našo ekipo strateških programov razvijamo sodelovanja ne samo z akademskimi institucijami, ampak tudi srednjimi šolami. Ponujamo štipendije in vsekakor delamo vse, kar je v naši moči za razvoj celotnega ekosistema, sodelovanja med industrijo, izobraževalnimi in razvojno-raziskovalni inštituti.
Je mogoče, da bi država sama to delala, brez konkretnih potiskov iz industrije?
Resnična naloga države je čim bolj omogočati in vzpostavljati ekosistem, ki industriji omogoča nadaljnji razvoj. Se pa zadeve dela z roko v roki. Če ni potrebe, zakaj bi nekdo nekaj delal?
Mi kreiramo potrebo. Država pa mora kreirati ustrezne pogoje za to, da institucije lahko posel izvajajo.
Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so bile lani visoke. Globalni trendi kažejo, da se tuje neposredne naložbe selijo v države v razvoju, medtem ko v že razvitih državah upadajo. Bo Slovenija ostala zanimiva tujim vlagateljem, predvsem pa, kako naj ostane zanimivo in privlačno okolje.
Spet se vračam nazaj na temo ekosistema, kamor sodi tudi ustrezno davčno okolje. Mogoče komentiram bolj s stališča naše industrije in se tudi znotraj skupine kot Lek trudi privabljati investcije v Slovenijo, ki imajo za posledico delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. To je nedvomno naložba v razvoj in proizvodnjo podobnih bioloških zdravil. Zavedamo se pa, da na določenih tehnološko manj zahtevnih področjih, ta trend upada je prisoten, tako da je s tega stališča naša naloga skrbeti za delovna mesta z res visoko dodano vrednostjo in za tehnologije, ki jih lahko z našim znanjem tudi ustrezno podpiramo.
Ali sem morda načrtuje še kakšne dodatne investicije v Sloveniji ali pa morda še agresivnejši pristop pri utrjevanju vašega položaja na trgu?
Za Sandoz je regija Evropa, kamor sodi tudi regija Adria prva regija in Sandoz nastopa v več kot 40 državah sveta. V tej regiji in v več kot 80 odstotkih držav, kjer smo prisotni, smo številka ena, dva ali tri v industriji. Kar pomeni, da Sandoz je vodilni ponudnik zdravil na tem področju. Z obdobjem večje samostojnosti Sandoza smo napovedali še večjo prisotnost na področju podobnih bioloških zdravil. Govorimo o osmih zdravilih, ki jih imamo na razpolago v tej regiji, hkrati pa delamo na petindvajsetih novih molekulah, kar je nedvomno največ od vse konkurence.
Lek je ključen element Sandoza. Seveda si želim in pričakujem, da bomo z nekim trendom posodabljanja naših kapacitet, tako razvojnih kot proizvodnih, nadaljevali tudi v prihodnjih letih.
Delež prodaje podobnih bioloških zdravil narašča
Kako pa vidite nadaljnji razvoj industrije v regiji?
Ni naključje, da se tudi Lek zelo intenzivno vključuje na področje podobnih bioloških zdravil. Vsi trendi kažejo, da bo uporaba zdravil še naprej rasla. Zavedati se moramo trendov starajočega prebivalstva, še vedno naraščanja kroničnih bolezni.
Dejstvo pa je, da so pričakovane stopnje rasti na klasičnih malih molekulah okoli pet odstotkov letno, na podobnih bioloških zdravilih pa okoli 20 odstotkov letno. Posledično tudi mi bolj intenzivno vstopamo v to področje, kar pomeni,da se bo strateško delež prodaje podobnih bioloških zdravil za Sandoz v celotni prodaji povečeval. Smo nekje na 20 odstotkih, pomikamo se proti 40 odstotkom.
Lani ste tudi zabeležili rekordno rast: prek 1,6 milijarde prihodkov od prodaje in preko 163 milijonov čistega dobička. Kje je še prostor za rast in pa tudi, kaj pričakujete glede rezultatov?
Leto 2023 bo mogoče malo nenavadno zaradi oddelitve, tako da bodo določeni rezultati celo višji, kot bi bili. Pričakujem konstantno rast tudi v naslednjih letih. Ravno iz naslova tega, da Lek zdaj prehaja z investicijami v obdobje rasti, predvsem na podobnih bioloških zdravilih, tako da bosta leti 2024 in 2025 mogoče malo atipični zaradi učinka delitve in še vedno novih investicij. Kasneje pa absolutno računamo na še vedno lepe stopnje rasti.
80 odstotkov vseh količin zdravil, proizvedenih z 20 do 25 odstotki stroškov
Evropska komisija je na vzorcu 350 primerov pomanjkanja zdravil ugotovila, da je 71 odstotkov teh bilo umaknjenih iz komercialnih razlogov. 54 odstotkov se nanaša na generična zdravila, kar nekako potrjuje, da so generična zdravila pod večjim pritiskom zaradi manjše donosnosti in pa večje konkurence. To so nekako analize analitike Bloomberg Adria. Kako gledate na trg generikov in to problematiko, ki jo opažajo?
Zadeva je problematična že s stališča tega, da škatlica zdravil stane manj od škatlice žvečilnih gumijev, ki jih kupite na bencinski črpalki. Ni proizvajalca, ki bi takšne trende v nadaljevanju imel za vzdržne. Jaz bi se vprašal, ali Evropska unija želi ohraniti neodvisnost na področju preskrbe z zdravili in posledično tudi primerno nadgrajevati evropsko zakonodajo na področju dostopnosti in pa tudi cene zdravil. Če se bo v naslednjem mandatnem obdobju tudi s strani Evropskega parlamenta pokazal dodaten posluh za primerno uravnavanje cen zdravil, potem ne bo več govora o pomanjkanju zdravil oziroma o izginjanju zdravil na trgu.
Občasna pomanjkanja zdravil se zdaj umirjajo, ampak kaj so konkretni razlogi za pomanjkanje? Prav cene, stroški torej?
Razlogov je sicer lahko več, največje pomanjkanje se dogaja na področju antibiotikov, kjer moramo vedeti, da je bila poraba v času covida v upadu, zaradi ustavljenega javnega življenja. Po pandemiji pa so se pa trendi obrnili navzgor in ni oskrbovalne verige, še najmanj pa v farmacevtski industriji, kjer so časi za mleku prihod novih kapacitet na trg relativno dolgi, ki bi kar tako nadomestila dvig povpraševanja na trgu. To je bil eden izmed razlogov. Drugi razlogi so povezani tudi z inflacijskimi pritiski, cenami energije in posledično seveda manjšo prisotnostjo proizvajalcev, kar se tiče dostopnosti do vseh izdelkov.
To se torej ne bo več dogajalo?
Menim, da smo zdaj na področju antibiotikov krivuljo obrnili navzgor. Kot veste, ima Sandoz precej velika vlaganja v kapacitete v naši sestrski firmi v Avstriji, tako da se ti trendi izboljšujejo. Vsi pa upamo, da ne bo kakšne nove pandemije oziroma kakšnih novih motenj na področju oskrbovalnih verig.
Sandoz je proizvodnjo antibiotikov v bistvu preselil v Avstrijo, potem ko je bila prvotna ideja, da bo to v Sloveniji, na Koroškem. To je pustilo grenak priokus. Zakaj ta odločitev, da se gre s proizvodnjo antibiotikov?
Tudi to je v bistvu posledica stroškovnih pritiskov. Če pogledate izdelavo kakršnih koli zdravil, prej sva govorila o podobnih bioloških in kako proizvajalci na to reagirajo. Vsi proizvajalci si prizadevajo optimirati oskrbovalne verige in s tem poskušajo zniževati stroške. To je bil eden izmed ključnih razlogov, zakaj se je SAndoz odločil konsolidirati celotno proizvodnjo na enem samem proizvodnem mestu in dodatno seveda investirati v določene tehnološke spremembe, ki bi bile na večjih poslovnih mestih praktično nemogoče zaradi cenovnih pritiskov.
Razvoj antibiotikov je težava, s katero se ukvarja ves svet, na to opozarjajo razne institucije. Zakaj je to področje nezanimivo?
Lahko bi rekel, da je odgovor enak prejšnjemu. Želim povedati, da cenovni pritiski na standardne, relativno standardne terapije so pač takšni, da se tudi izvirni proizvajalci zdravil vedno redkeje redkeje odločajo za razvoj novih antibiotikov.
Oskrba z antibiotiki lahko postane naslednja velika težava zdravstva
Ampak vendarle pa gre za nekaj res nujnega.
Absolutno. To tudi v združenjih proizvajalcev generičnih zdravil konstantno opozarjamo, da bo pomanjkanje antibiotikov lahko naslednja velika rak rana oskrbe prebivalstva z zdravstvenimi izdelki. Če nimate osnovnih standardnih terapij, po drugi strani pa imate določena nova stanja, ki jih ne naslavljate več z novimi antibiotiki, imate lahko - pa ne bodiva črnogleda - naslednjo katastrofo na zdravstvenem področju.
Kdaj konkretno? Kako velika težava je to v resnici?
Težko napovedujem. Gre sicer za še očem relativno skrito zgodbo. Ampak, vam vse pove to, da je Sandoz zadnji evropski proizvajalec antibiotikov v Evropi. Potem vemo, o čem govorimo. Imamo še par drugih manjših proizvajalcev na določenih elementih, ampak celovit proizvajalec je pa so Sandoz edini. Še mi se - prej sva govorila o lokaciji Prevalje - soočamo z vedno večjimi cenovnimi pritiski.
Cenovni pritiski v farmacevtski industriji lahko ne dobijo razumevanja, sploh če pogledamo, kakšne dobički se obračajo v industrij.
Znotraj farmacevtske industrije je treba ločevati. Danes se pogovarjava s fokusom na generičnih in podobnih bioloških zdravilih. 80 odstotkov vseh zdravil, ki jih prebivalstvo porabi, prihaja s strani generičnih ali podobnih bioloških zdravil, stroškovno pa ta predstavljajo med 20 in 25 odstotkov celotnega stroška, ki gre za zdravila.
V bistvu velika večina dobičkov, marž se ustvarja na področju inovativnih oziroma originalnih zdravil. Ravno zaradi tega v naši družbi opozarjamo na to vzdržnost hrbtenice evropskega sistema oskrbe z zdravili, kjer je 80 odstotkov vseh količin proizvedenih z 20 do 25 odstotkov stroškov. Ta je diskrepanca, da.
So primeri tega, kar dela tudi Kemijski inštitut s Centrom za tehnologije, genske in celične terapije, prihodnost farmacije?
Tukaj bi se najverjetneje moral pohvaliti, da sodelovanje z razvojno-raziskovalni institucijami, kot je Kemijski inštitut, kot Institut Jožef Stefan, kot je Nacionalni inštitut za biologijo, Univerza v Ljubljani s farmacevtsko fakulteto realnost. Mi živimo že kar nekaj časa. Naš dejanski koncept sodelovanja je skupno vlaganje v razvojne projekte, v raziskovalne projekte ravno z namenom spodbujanja lokalnega okolja, lokalnega ekosistema pri razvoju znanja. Vsega znanja nima Lek, vsega znanja nima Krka, skupaj pa lahko vrh znanja vedno nadgrajujemo. Zato so takšne investicije in tudi pridobljena evropska sredstva absolutno prava pot naprej za to, da Slovenija ostane tako konkurenčna tudi na področju farmacevtske industrije kot je bila doslej.
Kakšna bo prihodnost farmacije, kakšna bo prihodnost zdravil?
Naslednje generacije zdravil seveda bodo na področju celičnih in genskih terapij, na področju radioligandov, vsekakor pa v slednjem obdobju pričakovane stopnje rasti kažejo, da bomo seveda ostali še vedno na klasičnih malih molekulah, predvsem pa na podobnih oziroma bioloških zdravilih. To je zdaj trend, ki se nakazuje. Če želimo vlagati sredstva v naslednje generacije, v naslednje platforme zdravil, moramo poskrbeti za to, da bomo mi, ki smo največji proizvajalci generičnih in podobnih bioloških zdravil, bili uspešni pri ponudbi čim več molekul in čim večji dostopnosti teh zdravljenj čim širši populaciji.
