Slovenija je država gozdov. Ti pokrivajo skoraj 60 % države, Slovenija pa je tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Lesno-predelovalna industrija je po svojem vrhu v 80. letih doživljala desetletja zatona. Zadnja leta je podjetij v branži vse več, raste število zaposlenih, prihodki od prodaje in dodana vrednost.
Letni prirastek lesa znaša približno 9 milijonov m3. To je tudi dobro izhodišče za zeleni razvoj, ki temelji na rabi lesa iz lokalnih gozdov. Lani so samo državne investicije v branžo znašale približno 30 milijonov evrov, cilj je potrojitev teh sredstev do leta 2027.
Država zahteva tudi vse večjo uporabo lesa za javne zgradbe. Od leta 2015 za celostni razvoj industrije skrbi Direktorat za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu. In rezultati so vidni. Da je sektor v dobri kondiciji, je v oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV dejal Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.
Pozna prepoznava pomembnosti branže
Po njegovih besedah se je prodaja v zadnjih desetih letih iz milijarde evrov povečala na 2,2 milijardi. Povečala se je tudi dodana vrednost na zaposlenega, saj se je iz 25 tisoč evrov pred desetletjem skoraj podvojila. Res je še pod državnim povprečjem, a tako je tudi v drugih državah.
Kot pravi Milavec, je bil pred desetletjem dobiček praktično ničen, zdaj je že več let preko sto milijonov evrov. "Mislim, da smo v letih gospodarske krize, ko smo sistematično pristopili k prestrukturiranju panoge, naredili pomemben preobrat, ki zaenkrat zelo dobro teče," je bil optimističen Milavec.
Kot je dejal direktor Marles hiš Maribor Tadej Gosak, tudi Marles pri investicijah ni izjema. Te so po njegovem mnenju razlog za krepitev branže, "prav tako subvencije in podpora s strani države korenito prispevata k razvoju branže". A Gosak je bil tudi kritičen. "Pozni smo. Slovenci smo pozni v prepoznavi, da je lesnopredelovalna industrija ena od komparativnih prednosti Slovenije," je dejal.
Da je les strateška dobrina, so se strinjali vsi sogovorniki. Zato je pozitivno, da bistveno večji delež posekanega lesa nažagamo doma. Napredek se dogaja tudi pri kadrih, saj se povečuje vpis na lesne študijske smeri. Dejavnik tega je po mnenju Milavca tudi, da se ljudje zavedajo, da je les čista surovina in da predelava vse bolj postaja visokotehnološka dejavnost.
Kot je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, se je "prvi preboj naredil s prvim strateškim načrtom Gozd-les. V tem trenutku že nastaja novi. Mi vemo, kje so kritične točke, kaj moramo narediti, in verjamem, da bomo to naredili".
Celotno oddajo si poglejte v videu.
.webp){kind=icon}
