.webp){kind=icon}
Tudi v prihodnjem letu, ko se izteče sedanja regulacija cen električne energije za določene skupine odjemalcev, bodo potrebni ukrepi za zamejitev cen, je za STA povedal minister za energetiko Bojan Kumer. Med možnostmi, ki jih je minister omenil, je regulacija cen za ranljive prebivalce, medtem ko je za podjetja verjetno ne bo več. Maloprodajne cene elektrike so za gospodinjstva, male poslovne in zaščitene odjemalce ter za mala in srednje velika podjetja navzgor zamejene do konca leta.
Ocene, da bi se lahko cena elektrike v prihodnjem letu glede na letošnji maj zvišala za 62 odstotkov, kot meni direktor Elesa Aleksander Mervar, po ugotovitvah ministrstva za okolje, podnebje in energijo držijo. Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Mervar, so maja še veljali ''popusti'' na cene. Ti so bili nižja stopnja davka na dodano vrednost, 50 odstotkov nižji prispevek za obnovljive vire in regulirane cene, 82 evrov na megavatno uro za nizko tarifo in 108 evrov za visoko tarifo.
''Od 1. junija ni več nižje stopnje za DDV, od 1. septembra znižane stopnje za obnovljive vire in s 1. januarjem 2024 ne bo več reguliranih cen za kritične odjemalce,'' oceno pojasnjuje Mervar. Pri izračunu višine podražitve je upošteval še napovedi na budimpeštanski borzi Hudex. Priznava, da ''je podražitev odvisna tudi od tega, kakšno poslovno politiko bodo imeli posamezni dobavitelji''. A na podlagi lastnega teoretičnega modela je prišel do izračuna podražitve za gospodinjstva v višini 62 odstotkov.
Pritisk na podjetja
Letos so energetske razmere nekoliko boljše kot lani. Cene električne energije so lani na borzah rasle na krilih plinske krize kot posledice ruske agresije na Ukrajino. Letos je zalog plina dovolj, tudi takšne suše, ki je lani ustavljala hidro- in termoelektrarne po Evropi, letos ni bilo. Mervar pravi, da so cene na borzah res nižje kot lani, a opozarja, da so še vedno ''dvainpolkrat višje, kot so bile v predkoronskem letu 2019''. Bistveno so višje tudi od cen v letu 2020 in v prvi polovici leta 2021.
Mervar je že pred leti ''napovedoval, da se bo dolgoročna cena elektrike, s tem ne mislim končne cene, ki vsebuje še kup dodatnih dajatev, ustalila pri okrog 110 ali 120 evrov za strukturo 80 odstotkov pasovne in 20 odstotkov konične energije''. Na te cene se bodo morala navaditi tudi podjetja, je jasen.
Depositphotos
''Kdor ne bo sposoben prenesti končne cene elektrike v višini med 180 in 200 evrov za megavatno uro, bo zelo težko konkurenčen v prihodnje. V Sloveniji imamo precej gospodarskih družb, ki so izrazito elektroenergetsko intenzivne. Gre predvsem za železarne in na primer Talum. Tem se dvig cen ekstremno pozna v stroških,'' pravi Mervar. Preostala podjetja so del podražitev električne energije lažje prenesla tudi v končne cene.
Kdo bo financiral kapico na cene?
Če za gospodinjstva po napovedih ministra Kumra ostaja možnost kapice tudi v prihodnjem letu, pa podjetja najverjetneje ne bodo deležna te ugodnosti. Pri kapici se postavlja vprašanje, kdo jo bo financiral in Mervar je spomnil na besede ministra Kumra, da ta strošek ne bo šel na račun proračuna. Ali se bodo morala delu dobička odreči elektroenergetska podjetja, še ni jasno. Je pa ta opcija glede na vladni odnos do podjetij in dodatne obremenitve gospodarstva še kako realna.
Tudi poslovanje elektroenergetskih podjetij je letos boljše od lanskega, kar lahko vlada izkoristi za izgovor. ''Lani smo vsi, ki smo regulirani, izgubili trimesečne prihodke od omrežnine. Proizvodna stebra, Gen energija in HSE, pa sta plačala največjo ceno tako imenovane elektroenergetske inflacije, saj sta prodala zelo velike količine elektrike že v letu 2021 za leta 2022 do 2024. In to količine, ki so bile bistveno višje od dejanske proizvodnje,'' pravi direktor Elesa. Ker je bila lani bila proizvodnja v Sloveniji nizka, sta morala oba stebra kupovati nekajkrat dražjo energijo za svoje kupce.
Mervar je v pogovoru govoril tudi o ohlajanju gospodarstva, ki se kaže v nižji porabi energije. Če so gospodinjstva v letošnjem prvem polletju porabila 15 % več električne energije kot v enakem obdobju leta 2019, jo je gospodarstvo porabilo 11 % manj, največji porabniki skoraj 19 % manj. Tu posebej izstopa podjetje Talum, ki je po Mervarjevih besedah porabilo le 15 % toliko elektrike kot pred štirimi leti. ''Seveda so visoke cene občutno znižale proizvodnjo. A ne pozabimo na ohlajanje nemškega gospodarstva,'' je zanimivo vzporednico med ohlajanjem gospodarstva in porabo energije podal Mervar.
