.webp){kind=icon}
Halle Berry, Mark Wahlberg, Henry Cavill, Naomi Watts. To so le nekatera znana hollywoodska imena, ki so v minulih letih obiskala Slovenijo. Ne zaradi dopusta, ampak snemanja filmov in serij na slovenskih tleh. Slovenska filmska industrija pridobiva na slovesu, slovenski strokovnjaki in snemalne lokacije tuji filmarji cenijo. A domača filmska industrija je zdaj na kritični točki razvoja, ko bo treba jasno določiti in začrtati strategijo njenega razvoja, predvsem financiranja.
O potencialih slovenske filmske industrije smo govorili s ključnimi osebami iz filmskih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Franciji. Avdio-vizualni sektor v Sloveniji letno ustvari okoli 200 milijonov evrov prihodkov, a potenciali so še veliki, je v intervjuju za Bloomberg Adrio povedala direktorica slovenskega filmskega centra, Nataša Bučar, ki želi, da vlada čim prej sprejme potrebne zakonodajne spremembe, ki bodo omogočile črpanje denarja tudi iz drugih virov. Vlada, ki je v koalicijski pogodbi zapisala, da bo uredila financiranje filmske industrije, bi po mnenju sogovornice morala nameniti več denarja za povračilo stroškov tujim snemalnim ekipam, kar je ključno za nadaljnji razvoj industrije in pozicioniranje Slovenije kot filmskega naroda.
Hrvaška, ki je že pred 12 leti uvedla ukrep povračila stroškov tujim snemalnim ekipam, velja za pozitiven zgled v regiji. Doslej je od tujih snemalnih ekip prejela že za več kot 230 milijonov evrov investicij. Je tudi edina država v regiji, ki je uvedla davke na pretočne vsebine. To je do zdaj naredilo 17 evropskih držav – več o tem lahko preberete v članku z naslovom Razpotja slovenskega filma: kako obdavčiti pretočne vsebine. Hrvaška zdaj gre naprej. Načrtuje namreč uvedbo posebnih davkov in obveznih izobraževanj hrvaških kadrov s strani tujih – pretežno velikih – produkcijskih ekip, ki na Hrvaškem snemajo priljubljene filme in serije. Kaj konkretno je doslej naredila Hrvaška, kako, kaj še načrtuje, predvsem pa, kaj se lahko nauči Slovenija iz njihovih izkušenj, smo vprašali direktorja hrvaškega avdiovizualnega centra (HAVC) Chrisa Marcicha.
Olivier Hernard, pomožni direktor francoskega filmskega centra (CNC) pa Sloveniji in regiji pravi: bodite drzni, povejte svoje zgodbe, odprite vrata, nato pa vzemite denar in ga vložite v razvoj svoje lastne filmske industrije. Francoska filmska industrija se ne financira iz državnega budžeta, 700 milijonov evrov dobijo preko davkov, 1, 8 milijarde evrov pa od ponudnikov pretočnih vsebin. Z njim smo govorili o modelih financiranja, o tem, kaj svetujejo Sloveniji in kakšne potenciale vidijo v slovenskih filmski industriji?
