03. aprila 2023, 08:00
Brezgotovinsko plačevanje se krepi
Povprečna donosnost na kapital podjetij iz regije je 32 odstotkov
Ker gre za delovno intenzivno panogo, zaposleni predstavljajo največji delež stroškov
Industrija plačilnega prometa je s povečanim povpraševanjem strank po brezgotovinskem plačevanju priča velikim spremembam. Vrednost brezgotovinskega plačevanja je v Evropski uniji (EU) od leta 2013 naprej dosegala medletno rast skoraj štirih odstotkov, od leta 2016 pa se je pospešila na šest. Pravi zagon je dobila po pandemiji, ko se je vrednost brezgotovinskih plačil v letu 2021 glede na prejšnje leto povečala za 16 odstotkov. Vrednost brezgotovinskih plačil v EU je leta 2021 zrasla na 278 bilijonov evrov. To je 1.900 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) EU.
Celotno analizo industrije plačilnega prometa najdete na povezavi.
V regiji Adria je vrednost brezgotovinskega plačevanja v odstotku BDP med najnižjimi v Evropi. Le Severna Makedonija se približuje evropskim vodilnim. Pri primerjavi števila brezgotovinskih plačil na transakcijski račun se Hrvaška in Slovenija uvrščata okoli evropskega povprečja, medtem ko sta Srbija in Severna Makedonija daleč zadaj. To analitiki pojasnjujejo s tem, da ljudje enostavno rajši uporabljajo gotovinsko plačevanje in je e-poslovanje še vedno v zgodnji fazi razvoja.
Digitalizirano okolje ustvarja večjo konkurenco uveljavljenim – ne le s strani digitalnih zagonskih bank, temveč tudi s strani nebančnih finančnih institucij, finančnotehnoloških in velikih tehnoloških igralcev. V tako konkurenčnem okolju so se pričakovanja strank spremenila – zdaj iščejo bolj inovativne izdelke in boljše storitve.
Glede na kompleksnost panoge so v vrednostno verigo plačil vključeni različni deležniki. Zato so analitiki v analizo vključili podjetja, ki zagotavljajo zunanje izvajanje in vzdrževanje terminalov POS in ATM ter podjetja, ki nudijo različne načine plačevanja. Podjetja, ki so vključena v analizo, dosegajo visoke stopnje dobičkonosnosti in visoko donosnost na kapital ter so nizko zadolžena. Industrija plačilnega prometa ni kapitalsko intenzivna, dokazujejo izjemni donosi na lastniški kapital, ki jih dosegajo podjetja.
Ob tem je podjetja močna konkurenca prisilila v nepremišljeno vedenje. Zato je mediana zadolženosti visoka, neto dolg pa v povprečju predstavlja trikratnik dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA). Pri omenjenih združitvah in prevzemih so bile največje transakcije na svetovni ravni v zadnjih letih izvedene s povprečno 20-kratnikom razmerja med vrednostjo podjetja ter dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo (EV/EBITDA). Povprečje EV/EBITDA v S&P 500 je 17-kratnik razmerja, zaključujejo analitiki.