Poročilo: Konkurenčnost držav regije Adria slaba in v stagnaciji

Bloomberg

Za gospodarstvi držav regije Adria je 30 let tranzicije iz socialistične v tržno ureditev. Analitiki Bloomberg Adria so preverili ključne kazalnike konkurenčnosti lokalnih gospodarstev in jih primerjali z gospodarstvi ostalih držav v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi. V državah regije Adria – z izjemo Slovenije – izstopajo nizka rast dodane vrednosti na zaposlenega, nizko vlaganje v raziskave in razvoj ter visoka stopnja zaznane korupcije. Naši analitiki ne vidijo večjega potenciala za rast dobičkonosnosti podjetij v regiji, ki nujno potrebuje tržne reforme.

Vse države regije Adria so v zadnjem desetletju zabeležile rast produktivnosti, a je bila stopnja rasti nižja od tiste v drugih  postsocialističnih državah. Izjema je Slovenija, ki se v skupini analiziranih držav uvršča v zlato sredino.

Celotna regija Adria pa je zaostala pri rasti plač v zasebnem sektorju v primerjavi z ostalimi analiziranimi državami. "Podjetja so ubranila svojo dobičkonosnost s tem, da so minimalno zviševala plače," komentirajo naši analitiki.

Nizka stopnja rasti produktivnosti sovpada z nizko stopnjo vlaganja v raziskave in razvoj

Slovenija je po deležu bruto domačega proizvoda (BDP), ki ga vlaga v raziskave in razvoj, nad povprečjem Evropske unije (EU) in pred vsemi analiziranimi državami – kljub upadu v zadnjem desetletju. Naši analitiki izpostavljajo, da Sloveniji koristita tudi članstvo v EU in bližina nekaterih ključnih raziskovalnih in proizvodnih središč v Evropi, predvsem v Avstriji in Nemčiji. Slovenija ima z 0,7 odstotka tudi največji delež vseh zaposlenih na področju raziskav in razvoja. Povprečje EU je slabih 0,6 odstotka.

"V analiziranih državah so raziskovalci še vedno močno skoncentrirani v javnem sektorju," ugotavljajo naši analitiki. "To je zapuščina časov komunizma, ki vodi precej počasen prehod v zasebni sektor, zato vidimo potencial za povečanje porabe za raziskave in razvoj v zasebnem sektorju in rast števila raziskovalcev, ki se bodo tam zaposlili."

Del regije Adria zaznamujeta korupcija in nizka stopnja inovativnosti

Glede na podinvestiran sektor raziskav in razvoja ni presenečenje, da se Srbija, BiH in Severna Makedonija po inovativnosti uvrščajo za druge analizirane države. Vse države v regiji Adria razen BiH in Hrvaške so v zadnjih desetih letih zabeležile poslabšanje indeksa inovativnosti. "Najbolj zaskrbljujoč je negativen razvoj v Sloveniji, zlasti glede na visoko porabo gospodarstva za raziskave in razvoj ter usmerjenost v srednje do visoko tehnološko zahtevnost proizvodnje," ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria.

Najverjetnejši scenarij za prihodnost je stagnacija

"V naslednjih letih v regiji Adria ne pričakujemo materialnih nadgradenj konkurenčnosti v primerjavi s podobnimi državami srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope," ocenjujejo naši analitiki. Glavni razlog za to vidijo v visoki inflaciji, ki preprečuje gospodarski razvoj in preusmerja pozornost politike na kratkoročne rešitve za blaženje krize namesto v ukrepe in reforme za srednje- in dolgoročni razvoj. Slovenija in Hrvaška naj bi z članstvom v EU in drugi mednarodnih povezavah že uresničili svoje nacionalne cilje, zaradi česar naj bi bila motivacija za reforme nižja.

"Največji potencial v regiji Adria vidimo v Severni Makedoniji, predvsem zaradi relativno nizke gospodarske osnove," so v poročilu zapisali analitiki Bloomberg Adria. Razvoj naj bi gnalo približevanje EU, iz podobnega razloga pa vidijo možnosti za napredek tudi v BiH.

Zaradi svoje velikosti ima potencial tudi Srbija, ki pa kronično zaostaja s tržnimi reformami. "Gospodarstvo se mora na neki točki spremeniti iz središča poceni delovne sile v tisti del družbe, ki ustvarja vrednost," menijo naši analitiki.

Najrazvitejši državi regije Adria – Slovenija in Hrvaška – se verjetno tudi v prihodnosti ne bosta uspeli prebiti na lestvico gospodarstev z visokimi dohodki. "Preostali del regije se bo osredotočil na čim večjo izpolnitev zahtev EU po prestrukturiranju, kar bo prineslo nekaj pozitivnih rezultatov na področju konkurenčnosti," ocenjujejo analitiki. Posledično bi lahko plače dodatno zrasle, a zanemarljivo.

Kot omejujoči dejavnik z vidika razvoja konkurenčnosti v regiji naši analitiki poudarjajo tudi demografijo. "Pomemben element so tudi slabi demografski trendi, zlasti v državah, ki niso članice EU, kjer izseljevanje vodi v krčenje delovne sile," poročilo zaključujejo naši analitiki.