Ko je Ursula von der Leyen 19. januarja v Davosu napovedala "novo ero za evropske zagonske podjetnike", je bilo sporočilo jasno: Evropa se želi predstavljati kot enoten trg, ne pa kot skupek 27 birokratsko zaprtih držav. EU Inc – uradno imenovan 28. režim – naj bi omogočil ustanovitev podjetja prek spleta v 48 urah, z enim naborom pravil, ki velja po vsej Uniji.
Ambicije so velike. Težava je v tem, da med politično napovedjo in dejansko izvedbo stoji dobro znani evropski labirint: nacionalni interesi, sindikalni pritiski in institucionalna okorelost, ki so že nekoč pokopali skoraj identično idejo.
Ideja, ki se vrača iz predala
To ni prvi poskus. Evropska komisija je že leta 2008 predlagala Societas Privata Europaea – evropsko zasebno družbo, ki bi obšla nacionalne administrativne ovire. Pobuda je bila uradno ukinjena leta 2014 po letih prerekanja o delavskih pravicah, davkih in korporativnem upravljanju. Z drugimi besedami: Evropa se je takrat strinjala, da problem obstaja, ni pa bila pripravljena, da ga tudi reši.
EU Inc poskuša znova, tokrat s poudarkom na start-upih (zagonskih podjetjih) in inovativnih podjetjih. Na papirju načrt zveni skoraj revolucionarno za evropske razmere: registracija v 48 urah, ena osrednja platforma, simbolični kapital en evro in možnost poslovanja v vseh 27 državah članicah po enotnih pravilih. Za ameriške in azijske vlagatelje bi bila Evropa končno videti kot trg – ne pa kot pravni kaos.
EU Inc pravzaprav skuša posnemati del ameriškega recepta: ena jurisdikcija, enoten pravni okvir in jasnost za vlagatelje. Vendar start-upi Evrope ne zapuščajo le zaradi počasne registracije podjetja. Pogosteje odhajajo zaradi kompleksnega in neenotnega davčnega sistema, visokih prispevkov in regulativne negotovosti – vprašanja, ki jih EU Inc vsaj za zdaj ne rešuje.
Uredba ali direktiva: malenkost, ki spremeni vse
Ključni tehnični detajl se skriva v vprašanju, ki že zdaj deli Bruselj: ali bo 28. režim uredba ali direktiva. Razlika je odločilna. Uredba velja neposredno v vseh državah članicah. Direktiva se prenese v nacionalno zakonodajo – kar v praksi pomeni 27 različic iste ideje in vrnitev fragmentacije skozi zadnja vrata.
Poslovna skupnost vztraja pri uredbi. Sindikati in del držav članic dvigajo rdečo zastavo. Njihov strah je socialni damping: scenarij, v katerem podjetja izberejo pravni okvir z najnižjimi stroški dela in obidejo modele, kot so nemška ali skandinavska kodeterminacija, kjer imajo zaposleni predstavnike v upravnih odborih. Če se ta vrata odprejo, Evropa dobi dvonivojski trg dela – in politični problem, ki je veliko večji od start-upov.
Še večji izziv je, da področja, ki jih EU Inc mora zajeti – korporativno pravo, insolventnost, delovni odnosi in davki – ostajajo v pristojnosti držav članic. Z drugimi besedami, Komisija prosi 27 vlad, naj se prostovoljno odrečejo delu nadzora. Zgodovina kaže, da se taki zahtevki v Bruslju redko končajo s čistimi zmagami.
Evropski parlament je pobudo podprl, vendar z vrsto zaščitnih "ograj". Sporočilo je jasno: poenostavitev da, deregulacija za vsako ceno ne. Vsaka nova ograja pa povečuje tveganje, da se projekt spremeni v še en kompromis, ki obstaja le na predstavitvah.
Komisija načrtuje, da bo zakonodajni predlog predstavila v prvem četrtletju 2026. Idealni scenarij predvideva začetek uveljavitve leta 2027. Vendar pa se v Bruslju tudi manjši kompromisi merijo v četrtletjih, ne v mesecih.
EU Inc je politično privlačna ideja, a njena hitrost je odvisna od pripravljenosti držav članic, da se odrečejo delu suverenosti, kar je vedno počasen proces.
Če bi EU Inc zaživela, kaj bi to pomenilo za regijo Adria?
Za Hrvaško in Slovenijo, kot državi članici Unije, bi bil dostop do režima EU Inc neposreden. V teoriji bi lahko start-up iz Zagreba ali Ljubljane posloval v Nemčiji ali Franciji brez dodatnih ovir.
V praksi pa obe državi še vedno nimata razvitega ekosistema tveganega kapitala, ki bi takšno prednost pretvoril v resnično konkurenčno moč.
Za Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Severno Makedonijo in Albanijo je EU Inc za zdaj politično sporočilo, ne operativno orodje. Regija to reformo opazuje skozi okno – brez dostopa do enotnega režima, dokler članstvo ostaja nedokončan proces.
EU ponuja Reform and Growth Facility – šest milijard evrov za Adria regijo v obdobju 2024–2027 – vendar ta denar ne rešuje bistvenega problema: start-upi iz regije se še vedno ne morejo registrirati kot evropska podjetja.
Zato bodo najambicioznejši ustanovitelji še naprej izbirali London ali Delaware, kjer so pravila jasna in je kapital na voljo. EU Inc lahko poenostavi trg za članice, vendar za Zahodni Balkan za zdaj ostaja simbol, ne infrastruktura.
Če EU Inc konča kot še ena oblika, ki je lepo videti na papirju, Evropa zamudi priložnost, da resno konkurenčno tekmuje z ZDA in Kitajsko v dirki za tehnološki kapital.
V bistvu je EU Inc poskus zaustaviti tihi odliv kapitala in talentov proti ZDA, kjer enoten pravni okvir in globok kapitalski trg že desetletja delujeta kot magnet. Če Evropa ne ponudi enako predvidljivega okolja, start-upi ne bodo čakali na institucionalno harmonizacijo, temveč se bodo preselili tja, kjer je sistem preprostejši.
.webp){kind=icon}
