Ko je pretekli konec tedna ameriški minister za trgovino Howard Lutnick poslal pismo izvršnemu direktorju podjetja Anthropic Dariu Amodeiu, je bila posledica hitra in radikalna: novi Claudeovi modeli Fable 5 in Mythos 5 so bili od tistega trenutka prepovedani za vse tuje državljane, ne glede na to, kje živijo. Le tri dni po tem, ko so bili predstavljeni javnosti, sta bila oba modela izklopljena za vse uporabnike po svetu.
Povod za to je bila varnostna pomanjkljivost in grožnja nacionalni varnosti ZDA, poteza pa je odprl vprašanje, kdo v resnici nadzoruje dostop do najnaprednejših sistemov umetne inteligence na svetu.
Gre za prvi primer v zgodovini, da je ameriška vlada uvedla izvozne omejitve za jezikovni model umetne inteligence – instrument, ki je bil desetletja rezerviran za polprevodniške čipe, šifriranje in biotehnologijo. Napredna umetna inteligenca je tako postala strateška tehnologija pod državnim nadzorom.
Kako je prišlo do prepovedi
Fable 5 je bil javna, vendar previdno omejena različica precej zmogljivejšega modela Mythos 5, ki ga je Anthropic več mesecev ponujal le ozkemu krogu partnerjev.
Ameriška vlada je ocenila, da je bila odkrita metoda, kako zaobiti varovala pri modelu Fable 5, ki bi potencialno omogočila, da model odkriva ranljivosti v tuji programski kodi in generira navodila za kibernetske napade brez običajnih omejitev, s čimer bi ogrozil nacionalno varnost ZDA.
Podjetje Anthropic je v odzivu to oceno izpodbijalo. Po navedbah podjetja je prikazani napad v bistvu pomenil, da se modelu naroči, naj prebere kodo in poišče napake – kar lahko storijo tudi drugi javno dostopni modeli brez kakršnihkoli prepovedi. Kljub temu se je moralo podjetje direktivi podrediti.
Težava je bila tudi tehnične narave. Podjetje Anthropic ni imelo infrastrukture, ki bi lahko zanesljivo razlikovala uporabnike glede na državljanstvo. Zato so bili modeli izključeni za vse: od poslovnih uporabnikov do zaposlenih, ki niso ameriški državljani.
Amazon Web Services, ki distribuira Anthropicove modele, je prejel zahtevo, da prekliče dostop uporabnikom v vseh regijah. Drugi Claudovi modeli, vključno z Opus 4.8, niso bili zajeti v prepovedi.
David Sacks, svetovalec Bele hiše, je pozneje na omrežju X objavil, da je vlada podjetje Anthropic pred prepovedjo opozorila in predlagala rešitev, vendar podjetje modela ni želelo umakniti. Po njegovih besedah bi lahko bila omejitev odpravljena, takoj ko bo sporni problem rešen.
Hkrati administracija Donalda Trumpa razmišlja o možnosti, da bi vsak nov napreden model umetne inteligence v prihodnje zahteval določeno obliko regulativne odobritve pred javno objavo. Ta primer je postal eden glavnih argumentov v tej razpravi.
Alarm, ki ga Evropa ni pričakovala
Reakcije evropskih politikov so bile hitre in so se večinoma zvedle na isto sporočilo: odvisnost od ameriških AI platform je postala strateška ranljivost. Ironija je očitna – European Union že leta vztraja pri regulaciji umetne inteligence in tehnološki suverenosti, vendar je bil njen odziv v trenutku krize predvsem političen, ne pa tehnološki.
Mistral AI sicer obstaja, vendar ne pokriva vseh primerov uporabe, ki bi jih podjetja razvijala na modelu Fable 5. Evropski trg še vedno nima zadostnega števila alternativnih modelov istega razreda niti infrastrukture, ki bi lahko hitro nadomestila ameriške ponudnike storitev.
Za poslovno javnost v regiji Adria ima situacija dodatno plast kompleksnosti. Slovenija in Hrvaška sta del evropskega regulatornega in investicijskega okvira, preostali del regije pa ne.
To pomeni, da številna podjetja v Srbiji, Bosni in Hercegovini ali Severni Makedoniji nimajo jasnega rezervnega načrta, če ključni ameriški AI-orodje čez noč postane nedostopno. Podjetje, ki je svoje operativne procese zgradilo okoli enega ponudnika umetne inteligence, lahko tako ostane brez alternative.
Prva era umetne inteligence je bila vprašanje zmogljivosti modelov. Druga je vprašanje dostopa. Po prepovedi modelov Fable 5 in Mythos 5 se postavlja vprašanje, kdo lahko tak model jutri izklopi – in kako to vpliva na vaše poslovanje.
Lokalni primer zmanjševanja odvisnosti
Podjetje, ki razume lastne procese, ima v lasti svoje podatke in zna jasno opredeliti problem, še preden ga model sploh vidi, lahko model zamenja – ali še bolje, razvije lastnega.
Eden od primerov takšnega pristopa prihaja iz domačega podjetja za kibernetsko varnost Glog.ai. Njegova varnostna platforma lahko deluje znotraj infrastrukture uporabnika ali v zasebnem oblaku, zato izvorna koda in drugi občutljivi podatki ne zapuščajo sistema podjetja. Rešitev se povezuje z obstoječimi razvojnimi orodji, filtrira lažne prijave in poleg odkrivanja ranljivosti predlaga tudi popravke, prilagojene konkretni kodi. Podjetje tako ohranja nadzor nad podatki in varnostnim procesom, tudi če spremeni ali izgubi dostop do določenega AI modela.
"Primer modelov Claude Fable 5 in Mythos 5 (ki predstavljata Anthropicev razred modelov Mythos, predstavljen junija 2026) je popoln primer problema dvojne rabe (angl. dual-use dilemma) v umetni inteligenci," je povedal Dragan Pleskonjć, direktor startupa Glog.ai.
Bloomberg
Kot je dodal, isti nabor naprednih kognitivnih sposobnosti, ki modelu omogoča, da odkrije skrito varnostno ranljivost v kodi, mu omogoča tudi, da napiše funkcionalno kodo za njeno izkoriščanje. "Modeli razreda Mythos so prinesli velik napredek pri dolgoročni avtonomiji in analizi kompleksne kode. To je omogočilo razvoj sistemov AXR (angl. Autonomous Exploitation and Remediation), oziroma AI-agentov, ki samostojno preizkušajo aplikacije in infrastrukturo."
To ustvarja tveganje, saj je proces, ki ga model uporablja za simulacijo napadalca (da bi našel ranljivost in jo odpravil), v 99 odstotkih korakov enak dejanskemu kibernetskemu napadu. "Ni inherentne razlike v kodi med 'testiranjem odpornosti' in 'izvidovanjem pred napadom'. Primer Fable/Mythos 5 jasno kaže, da umetna inteligenca v kibernetski varnosti ni zgolj orodje, temveč tehnologija z visoko stopnjo avtonomije. Ko model postane sposoben samostojnega razmišljanja pri kompleksnih, večdnevnih nalogah, meja med 'varnostnim skeniranjem' in 'ofenzivnim kibernetskim delovanjem' postane izključno vprašanje uporabnikovih namenov, ne pa tehničnih omejitev v sami kodi."
Napredni AI-modeli so izjemno zmogljivi, vendar ob tem velja poudariti, kako pomembno je graditi sisteme, ki ne predpostavljajo stalne dostopnosti enega samega ponudnika. Diverzifikacija ponudnikov umetne inteligence je postala strateška nuja. Tistim, ki so vzpostavili fleksibilne procese, neodvisne od enega modela, je prepoved predstavljala zgolj nevšečnost. Tistim, ki tega niso storili, pa je bila opomnik, da je njihov najpomembnejši AI-sistem odvisen od odločitev, na katere nimajo vpliva.
.webp){kind=icon}
