Rolex kot naložba: zakaj je zlati Day-Date cenejši od platinastega?

Če je cinik nekdo, ki pozna ceno vsega, a ne ve, kaj zares velja, potem je ljubitelj luksuza oseba, ki zna videti, kje se prava vrednost dejansko skriva. Dobrodošli v kolumni, v kateri iščemo pravo vrednost v širokem spektru izdelkov in storitev. Včasih je ta vrednost funkcija finega razsojanja in kritične presoje. Ta mesec spremljamo trg surovin in se oziramo na vrednost plemenitih kovin, ki stojijo za horološkim mojstrstvom.

Na levi strani je Rolex Day-Date iz belega zlata, premer 40 milimetrov, model 228239, maloprodajna cena znaša 51.600 dolarjev. Na desni strani je Rolex Day-Date iz platine, prav tako premera 40 milimetrov, model 228236, maloprodajna cena 68.800 dolarjev.

Razlika v ceni je zaznavna tudi na sekundarnem trgu, kjer se obe uri prodajata približno po svoji maloprodajni vrednosti.

Na učinkovitem trgu bi morala biti zlata ura vrednejša, saj je zlato na gram vrednejše od platine. A dejstvo, da se prodaja po bistveno nižji ceni, pomeni, da je očitno boljši nakup.

Ne skrbite, če teh dveh ur ne morete takoj razlikovati. Na prvi pogled, zlasti kadar nista drug ob drugem, sta funkcionalno identični. Mehanizem ure je pri obeh modelih popolnoma enak; enako velja za številčnico, kazalce in, no, vse razen kovine, iz katere sta izdelana ohišje in zapestnica. Obe različici sta masivni, srebrne barve in izdelani iz plemenite kovine. Pravzaprav imata obe uri funkcijo diskretne demonstracije bogastva - nepoznavalci bi lahko pomislili, da gre za jeklo, vendar ljubitelji Rolexa vedo, da se Day-Date izdeluje izključno iz plemenitih kovin.

Razlika v ceni med urama ne odraža razkrite preference na širšem trgu nakita, kjer je zlato še vedno bistveno bolj zaželeno od platine. V horologiji ima platina svoje privržence - je čista, medtem ko belo zlato predstavlja zlitino, ki vključuje znatne količine niklja, rodija in drugih kovin. Nekaterim je to belo zlato luksuzni ekvivalent bele čokolade. In ker kovine v belem zlatu tehtajo manj kot zlato ali platina, je ura iz čiste platine težja. Medtem ko mnogi pri urah cenijo lahkotnost, drugi cenijo težo. Če vse to upoštevamo, je premija platine znak neverjetne sposobnosti Rolexa ustvariti preprosto željo - z redkostjo in cenovnim signalom.

To je tudi do neke mere zgodovinski artefakt. Danes je platinasta ura zaželena - ker je draga. Toda že v petdesetih letih 20. stoletja, ko je bil Day-Date prvič predstavljen, je razlika v ceni imela smisel. Cena zlata je bila v povojnem sistemu Bretton Woods fiksirana na 35 dolarjev za unčo, medtem ko je bila cena platine vsaj dvakrat višja, včasih tudi precej več. Konec šestdesetih let je platina za kratek čas dosegla več kot šestkratno vrednost zlata, preden so ZDA leta 1971 opustile zlati standard in je to razmerje padlo.

Platina je še vedno bistveno redkejša od zlata - letno se izkoplje približno šest milijonov unč platine, v primerjavi s 108 milijoni unč zlata, kovina pa je sčasoma pridobila sloves simbola prestiža - od platinastih kreditnih kartic in glasbenih plošč do platinastega statusa zvestobe. Vendar je morda čas, da blagovne znamke in potrošniki prilagodijo svoja pričakovanja: ideja, da je platina vrednejša od zlata, se že več kot desetletje ne odraža več na trgu. Danes se platina giblje okoli 2.100 dolarjev za unčo, medtem ko je zlato bistveno nad 4.300 dolarji. Zato, tudi če upoštevamo, da belo zlato vsebuje le 75 odstotkov zlata, dejanska vrednost kovine v belem zlatem Day-Date-u močno presega vrednost platine v dražjem modelu.

Pravzaprav je zlato zdaj tako dragoceno, da lahko podpira vrednost luksuzne ure, kot je Day-Date, ki se proizvaja v dovolj velikih količinah, da ima likviden sekundarni trg. Podatki platforme Subdial kažejo, da je vrednost Day-Date-a na sekundarnem trgu večinoma zelo blizu maloprodajni ceni in se ne spreminja bistveno. Kot takšna deluje tudi kot način nakupa znatne količine zlata - približno 5,3 unče čiste kovine, vredne okoli 23.000 dolarjev po trenutnih cenah. To je bistveno več kot 15.000 dolarjev vrednosti sedmih unč platine v dražjem modelu, celo po 135-odstotni rasti cene platine v zadnjem letu.

Z drugimi besedami, ko kupujete zlat Day-Date, plačate 23.000 dolarjev za kovino in 28.600 dolarjev za Rolex vrednost, medtem ko platinasta različica ponuja 15.000 dolarjev vrednosti kovine, vi pa plačate 53.800 dolarjev - približno dvakrat več za sicer identičen Rolex. Seveda so platinaste ure redkejše, zato imajo nekoliko večjo vrednost zaradi redkosti, vendar niso težko dostopne. Zlati Rolex je naložba, podobno kot zlato, vendar manj volatilna. Platinasti Rolex je prav tako naložba, vendar se prodaja z bistveno višjo premijo glede na osnovno vrednost kovine.

Nakit iz platine je cenjen že od takrat, ko je Cartier leta 1890 začel izdelovati nakit iz platine zaradi njene trdnosti in obdelovalnosti - lahko se oblikuje v lahke in delikatne kose, popolne za diamante in druge dragulje.

 

 

Zlato je po drugi strani zaradi svoje značilne barve vedno privlačno - ljudje ga uporabljajo že tisoče let. Rumeno zlato je svetovni standard luksuza; belo zlato in platina bosta vedno nišni izbiri in sta na številnih trgih skoraj neznani. Kljub temu obstajajo razlogi, zakaj obstajata.

"Nekateri ljudje preprosto ne prenašajo barve zlata," pravi Vincent Gladu, izvršni direktor podjetja Mené Inc., ki izdeluje investicijski nakit iz čistega zlata in platine. "So bolj 'platinasti tip' ljudi." Toda ljubitelji ur kupujejo ure, ne čiste kovine - in glede barve med platino in belim zlatom skoraj ni razlike. Edina prava razlika je v količini "težke vrednosti", ki jo nosite na zapestju, ta pa je bistveno večja pri cenejši uri.

Za zdaj ima beli zlati Day-Date preprosto več smisla kot investicija. Stane manj, vrednost kovine je večja, delež, ki ga plačate za nematerialno vrednost znamke, pa nižji. Seveda ob predpostavki, da si Day-Date sploh želite. Jeklene ure Rolex so prav tako na voljo v velikem številu in so še ugodnejše.