Naravni ali laboratorijski: koliko smo pripravljeni plačati za "pravi" diamant?

Diamanti sodijo med najstarejše in najbolj nenavadne snovi na našem planetu. Starejši so od dinozavrov, celo od rastlin. Nastajali so v času, ko je Zemlja bolj spominjala na Mordor: vulkani so silovito bruhali pline in minerale, ozračje pa so prepredale strele in oblaki metana. Ogljik je ostajal ujet globoko v Zemljinem plašču, kjer je bil milijarde let izpostavljen nepredstavljivi vročini in tlaku. Prav ta proces ga je spremenil v eno najtrših znanih snovi in hkrati v eno najdragocenejših. Vsi doslej najdeni diamanti, primerni za nakit, bi se lahko spravili v en sam dvonadstropni avtobus.

Vsaj tako je bilo še pred dvema desetletjema. Danes je diamant mogoče vzgojiti v približno tednu dni, proizvodni strošek pa je lahko skoraj zanemarljiv.

"Pokazal vam bom, česa se industrija diamantov najbolj boji," pravi Edahn Golan, soustanovitelj svetovalnega in analitičnega podjetja Tenoris LLC, specializiranega za trg nakita. "Ko se srečam z vodilnimi v panogi in me vprašajo, koliko lahko cene diamantov še padejo, jim pokažem to."

Na zaslonu prenosnika pokaže oglas z Walmartove spletne strani za par diamantnih uhanov, pri katerih ima vsak kamen pol karata in je približno velik kot zrno leče. Cena: 12 dolarjev.

De Beers je bil ustanovljen leta 1888 v Južni Afriki, ko sta moči združila Cecil Rhodes in Barney Barnato. Danes se podjetje predstavlja kot vodilni svetovni proizvajalec diamantov in zagotavlja približno tretjino svetovne ponudbe surovih diamantov. | Bloomberg

Podjetja, ki stavijo na naravne diamante iz rudnikov, skušajo kljub pritisku laboratorijsko vzgojenih kamnov ohraniti samozavesten nastop. "Če lahko ljudje v Walmartu za 12 dolarjev kupijo par uhanov z laboratorijsko vzgojenimi diamanti, me to pravzaprav veseli," pravi Al Cook, izvršni direktor skupine De Beers. "To pomeni, da lahko za zelo malo denarja dobijo nekaj lepega. Vsa čast Walmartu. Z našim poslom pa ima to zelo malo skupnega."

Cook priznava, da so laboratorijsko vzgojeni diamanti v zadnjih petih letih industrijo temeljito pretresli. Ponudba je eksplodirala, cene so močno padle, trgovci na debelo in drobno ter rudarska podjetja pa se vse težje prilagajajo novim razmeram. V De Beers je prišel leta 2023, ko je pritisk laboratorijsko vzgojenih diamantov že močno naraščal. De Beers je danes v lasti britanskega rudarskega velikana Anglo American Plc, medtem ko ima vlada Bocvane 15-odstotni delež. Podjetje obvladuje približno tretjino svetovne proizvodnje naravnih diamantov. Kljub temu je bilo Cooku jasno, da De Beers sam ne bo mogel zajeziti vzpona laboratorijsko vzgojenih kamnov.

Naravni ali sintetični? Razliko je težko opaziti. | Bloomberg

De Beers je kmalu zatem za isto mizo zbral ključne igralce diamantne industrije, med njimi panožna združenja, vlade držav, kot sta Bocvana in Namibija, ter trgovce, kot je Signet Jewelers Ltd., lastnik znamk Jared, Kay in Zales. Cilj je bil jasen: kupce prepričati, naj namesto laboratorijsko vzgojenih diamantov za 12 dolarjev izberejo naravne, čeprav so ti na videz skoraj enaki in stanejo najmanj 50-krat več. Za to pa je industrija potrebovala zelo prepričljivo zgodbo.

Industrija diamantov želi, da izberete naravne

Po več mesecih usklajevanj so jo tudi našli. Diamanti iz rudnikov so postali "naravni" diamanti, simbol milijard let geoloških procesov, zgodovine, skupnosti in mojstrstva. V nasprotju z njimi naj bi laboratorijsko vzgojeni diamanti delovali brezosebno in industrijsko kot proizvod energijsko intenzivnih laboratorijev.

Tradicionalna industrija je od takrat v izdelke in oglaševalske kampanje, zgrajene okoli te ideje, vložila na stotine milijonov dolarjev. Gre za velik, drag in v marsičem obrambni poskus, da bi naravni diamanti ohranili svoj prestiž. In morda celo deluje.

Nekateri največji proizvajalci v panogi so se junija zbrali na manjšem srečanju v elegantni italijanski restavraciji na newyorškem Upper East Sidu, kjer so razpravljali o nadaljnji strategiji. Predstavitve so pripravili vodilni in strokovnjaki za odnose z javnostmi iz De Beersa, Jareda, Signeta in Gemological Institute of America, ustanove, ki ocenjuje tako naravne kot laboratorijsko vzgojene diamante.

Ob vinu in sproščenem vzdušju je prevladoval optimizem. "Nocoj je vse v znamenju partnerstev," je dejal Cook. "Pa tudi vsega dobrega, kar diamanti ustvarijo na svoji poti, in zgodb, ki jih lahko ob tem povemo."

Cook, izvršni direktor družbe De Beers| Dwayne Senior/Bloomberg

Najnovejše strategije so predstavili med porcijami testenin in zrezka narezanega na tanke rezine. Vse se je vrtelo okoli povezanosti diamantov z naravo, zgodovino in človeštvom, v času, ko se ljudje soočajo z umetno inteligenco, deepfake vsebinami in drugimi značilnostmi vse bolj digitalnega sveta. "Avtentičnost se vrača. Naravno se vrača. Resnično se vrača," je dejala Colleen Rooney, direktorica pri Signetu.

"Laboratorijsko vzgojeni diamanti so alternativa naravnim diamantom. Oba izdelka lahko obstajata hkrati," je dodala Susan Jacques, takratna predsednica GIA. "Z vidika optičnih, fizikalnih in kemijskih lastnosti sta enaka. Tu se podobnost konča." Za trenutek je obmolknila in se ozrla po prostoru. "Eden je redek zaklad matere narave. Drugi je izdelek, ki ga je človek ustvaril s pomočjo tehnologije."

Ta tehnologija obstaja že desetletja, razvili pa so jo znanstveniki družbe General Electric Co. v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Za izdelavo sintetičnega kamna potrebujete pest "semen", torej koščkov in tankih drobcev diamantov, ter nekaj industrijskega grafita, ki je tako kot diamant sestavljen iz ogljika. Pri eni najpogostejših metod sestavine namestijo v napravo, podobno ekonom loncu, v kateri se ustvarita izjemno visok tlak in temperatura, približno 1.700 stopinj Celzija. Ogljik iz grafita se sčasoma stopi in prenese na semena, kjer kristalizira v nov kamen. Za vzgojo enokaratnega diamanta je potrebnih približno teden dni.

Stroji v podjetju Eterneva | Manoo Sirivelu za Bloomberg Businessweek

Zelena krivulja predstavlja naravne, črna pa laboratorijsko vzgojene diamante | Vir: Tenoris.bi

Paul Zimnisky, neodvisni analitik in svetovalec v industriji, pravi, da so se prave težave za tradicionalna podjetja začele, ko so po pandemiji draguljarne poleg naravnih diamantov začele prodajati tudi laboratorijsko vzgojene. "Prišli smo do točke, ko številni potrošniki sploh ne vedo, da je razliko mogoče ugotoviti," pravi. "To je bila za industrijo prava katastrofa."

Desetletja je bila ponudba diamantov na debelo skrbno nadzorovan tok. Zdaj je bolj podobna plimi, saj je trg preplavila množica poceni, velikih in skoraj brezhibnih kamnov. De Beers in njegovi tekmeci so si prizadevali cene naravnih diamantov ohraniti čim višje, pri tem pa so morali sprejeti velik padec prodaje. Kljub temu so po podatkih Bloombergovega indeksa DIAMINDX cene med letoma 2020 in 2024 padle za več kot 25 odstotkov. Nekoč cvetoči kitajski trg je skorajda propadel. "Kitajskim potrošnikom je zelo pomembna dolgoročna vrednost," pravi Joshua Freedman, višji analitik pri Rapaportu, podjetju za podatke in analitiko v industriji. "Videli so, da cene naravnih diamantov padajo, kar je močno ohladilo povpraševanje po njih kot naložbi."

Laboratorijsko vzgojeni kamni so začeli prodirati celo na področje, ki je veljalo za najbolj odporno proti laboratorijskim diamantom: trg zaročnih prstanov, ki je danes v ZDA vreden približno 10,3 milijarde evrov. Pred nekaj leti so zaročni in poročni prstani predstavljali približno tretjino prihodkov od prodaje naravnih diamantov, vendar je ta delež začel upadati in zdaj znaša okoli 25 odstotkov.

"Nekoč je kupec za diamantni zaročni prstan odštel od 4.300 do 8.600 evrov," pravi Zimnisky. "Danes ljudje menijo, da je dovolj že 1.700 ali 2.600 evrov."

Pohod sintetičnih kamnov

Medtem ko je industrija laboratorijsko vzgojenih diamantov rasla, se je spreminjala tudi sama. Zaradi strmega padca cen so številna zagonska podjetja prvega vala propadla, De Beers pa je ukinil blagovno znamko Lightbox. Na njihovem mestu se je pojavila nova generacija podjetij, ki premika meje tega, kaj vse je mogoče narediti z diamanti in kje vse jih je mogoče uporabiti. Danes jih najdemo na nohtih, ovitkih za telefone, pasjih ovratnicah in celo straniščih.

Med podjetji, ki premikajo te meje, je tudi Eterneva LLC iz Kerrvilla v Teksasu. Podjetje se je leta 2019 predstavilo v televizijski oddaji Shark Tank, danes pa na leto proda več kot 1.000 kamnov. Eterneva pri izdelavi ne uporablja le diamantnih semen in grafita, temveč tudi ogljik, pridobljen iz pepela pokojnih svojcev in celo hišnih ljubljenčkov.

Sovodja podjetja Adelle Archer pravi, da je diamant pri vsem skupaj skorajda postranskega pomena. "Pravzaprav se ne vidimo kot podjetje, ki se ukvarja z diamanti," pravi. "Diamant je le način, kako izrazimo vrednost. Mi pa se ukvarjamo s koncem življenja. S tem, da praznujemo življenje."

Proizvodni proces v podjetju Eterneva | Manoo Sirivelu za Bloomberg Businessweek 

Cene se začnejo pri približno 3.500 dolarjih (približno 3.000 evrov), vendar večina kupcev porabi vsaj dvakrat toliko. Odločajo se za večje kamne ("To je vendar Teksas") ali posebne oblike in barve. Med priljubljenimi so srčki in oranžna barva v odtenku teksaškega dolgorogca (Texsas Longhorn) . Diamante običajno vgradijo v predmet, ki jim veliko pomeni, denimo ogrlico ali prstan, včasih pa tudi v palico za golf.

Stene v laboratoriju Eterneve so prekrite s fotografijami ljudi in hišnih ljubljenčkov, katerih pepel so spremenili v diamante. Archer pokaže fotografijo ženske po imenu Karen. "Imela je raka dojke in je bila zelo dejavna pri fundaciji Susan G. Komen. Verjetno lahko uganete, katero barvo smo izbrali za Karen: rožnato. Zdaj njen mož sodeluje na vsakem pohodu fundacije Susan G. Komen, pri tem pa nosi njen rožnati diamant."

Diamanti za kupce v različnih barvah in oblikah v podjetju Eterneva | Manoo Sirivelu za Bloomberg Businessweek 

Eterneva uporablja posebej prilagojene stroje, ki naenkrat izdelajo le en diamant, s čimer želijo celotnemu procesu in končnemu izdelku dati bolj oseben pridih. Stranke lahko obiščejo laboratorij in same zaženejo napravo ter tako začnejo proces, v katerem se pepel njihovega bližnjega spremeni v diamant. Inženir Petrus Bothma je razvil stroje, ki spominjajo na električno modre hladilnike, na sredini pa imajo stiskalnico, podobno aparatu za vaflje. "Visoko temperaturo ustvarjamo z grelnikom med dvema jeklenima ploščama, nato pa s hidravliko ustvarimo pritisk na celico, v kateri raste kristal," pojasnjuje. Celoten postopek, od pridobivanja ogljika in priprave materiala do rasti diamanta, traja več mesecev. Eterneva je s stranko v stiku na vsaki stopnji procesa, z njo se pogovarja o pokojni osebi ter ji svetuje pri izbiri različnih možnosti.

Podjetje sodeluje s pogrebnimi podjetji in ponudniki storitev, povezanih s koncem življenja, razvija pa tudi nove izdelke, med drugim naprave za shranjevanje podatkov v diamantih. "Svoj diamant boste lahko skenirali in odprli arhiv spominov, v katerem bodo na primer videoposnetki in glasovna sporočila," pravi Archer. "Potem boste lahko rekli: 'To je diamant mojega očeta. Zdaj pa naj vam pokažem, kdo je bil.'"

Diamantni obesek, izdelan iz pepela hišnega ljubljenčka | Manoo Sirivelu za Bloomberg Businessweek

Diamanti očitno niso prvo blago, ki ga je prizadel tako velik pretres. Skozi stoletja so tehnologija, razvoj trgovskih poti in nove proizvodne tehnike dobrine, kot so nageljnove žbice, žafran, papir, svila, črni poper in vijolično barvilo, iz redkih dragocenosti spremenili v izdelke, ki jih danes brez težav kupimo v trgovini.

Za Golana, soustanovitelja Tenorisa, je še posebej zgovoren primer biserov. Ti so bili stoletja med najdragocenejšimi dobrinami na svetu, saj so jih v naravi pridobivali iz omejenega števila vrst ostrig in školjk. Ogrlica iz samo enega niza razmeroma enotnih biserov je lahko stala več kot milijon dolarjev. Ko pa so se ljudje v začetku 20. stoletja naučili bisere komercialno gojiti, je njihova vrednost strmo upadla in se cene nikoli niso zares vrnile na prejšnje ravni.

Danes lahko gojitelji v ogromnih gojiščih školjk hkrati pridelajo na stotine popolnoma enakih biserov, tako da vanje vstavijo majhne okrogle kroglice. Še več, pravi Golan, skoraj nihče ne razume razlike. "Ljudje niti ne vedo, kaj pomeni izraz 'gojeni biseri'," pravi.

Tri težave za diamantno industrijo

Tradicionalna industrija diamantov se bo težko izognila podobni usodi. Sooča se s tremi velikimi izzivi: kako svoje izdelke razlikovati, kako zaščititi ugled industrije in kako upravičiti ceno.

Zimnisky ob prvem izzivu pripoveduje, da je v draguljarnah že večkrat videl naravne in laboratorijsko vzgojene diamante v isti vitrini. "Ko prodajalca vprašam, kateri je kateri, mi reče: 'Oh, moram ga vzeti iz vitrine in pogledati'," pravi. "Zakaj bi v takem primeru za naravni diamant sploh plačali desetkrat več?" Tradicionalni industriji tako ostaja naloga, da kupcem jasno pokaže, v čem je njen izdelek drugačen, dodaja.

Cook, izvršni direktor De Beersa, se strinja, da je razlikovanje med obema vrstama diamantov eden največjih problemov. Po njegovih besedah je zmeda med kupci ustvarila nekakšno sivo območje na trgu. Kot primer navaja kupca, ki v luksuzni draguljarni za nekaj tisoč dolarjev kupi laboratorijsko vzgojeni diamant in misli, da je v primerjavi z naravnim dobro kupil. Isti sintetični kamen pa lahko le nekaj ulic stran stane nekaj sto dolarjev.

"Nevestni trgovci bi lahko izkoristili pomanjkanje znanja kupcev in si zagotovili 1.000-odstotno maržo," pravi Cook. Freedman iz Rapaporta pravi, da je za draguljarje vse skupaj predvsem vprašanje marže. Po pandemiji so po njegovih besedah "trgovci z laboratorijsko vzgojenimi diamanti ustvarjali ogromne dobičke". Danes lahko surovi laboratorijsko vzgojeni diamant stane le 15 dolarjev, obdelanega je mogoče kupiti za 100 dolarjev in ga nato prodati za 200 dolarjev ali več.

Da bi pomagal pri razlikovanju med obema vrstama diamantov, je De Beers razvil DiamondProof, skener v vrednosti 5.500 dolarjev, za katerega Cook pravi, da lahko laboratorijsko vzgojeni diamant prepozna v nekaj sekundah. Podjetje te drage naprave prodaja draguljarjem po vseh ZDA. Ključni znak, da je diamant laboratorijsko vzgojen? Njegovi kristali so skoraj popolnoma enotni, z drugimi besedami, preveč popolni.

Drugi veliki problem tradicionalne diamantne industrije bi lahko opisali kot njeno različico problema "krvavih diamantov", ki je v ospredje prišel med državljansko vojno v Sierri Leone v 90. letih prejšnjega stoletja. Med konfliktom so diamante kopali zasužnjeni ljudje, med njimi tudi otroci, z njihovo prodajo pa so financirali oborožene spopade. Diamante, izkopane v takšnih razmerah, so pogosto "oprali" skozi globalno dobavno verigo.

Djimon Hounsou kot Solomon Vandy v filmu "Krvavi diamant"| Alamy

Ko je film Blood Diamond ("Krvavi diamant") z Leonardom DiCapriem v glavni vlogi leta 2006 širšo javnost opozoril na problem krvavih diamantov, si je industrija že prizadevala izboljšati svoj ugled. Eden ključnih mehanizmov je bil Kimberleyjev proces, mednarodni sistem nadzora trgovine z diamanti, ki od držav izvoznic med drugim zahteva zagotovila, da diamanti niso povezani z oboroženimi konflikti, ter upoštevanje strogih pravil glede njihovega prevoza in drugih ukrepov za preverjanje izvora.

Kljub temu stigma za nekatere še vedno ostaja. "Še vedno imamo kupce, ki sedijo nasproti svetovalca za nakit, pred očmi pa se jim pojavi podoba krvavega diamanta," je na srečanju v italijanski restavraciji v New Yorku povedala Claudia Cividino, predsednica Jareda. "Povprečni potrošnik res ne razume, koliko truda naša industrija vlaga v to, da bi zagotovila, da 99 odstotkov naravnih diamantov v dobavni verigi prihaja iz odgovornih virov."

Jared je preizkusil različne načine, kako kupcem zagotoviti več zaupanja. Med drugim je predstavil precej pompozno poimenovano linijo Storied Diamond Desert Sands of Eternity, ki kupcem omogoča, da izvor svojega diamanta spremljajo vse od draguljarne do rudnika. GIA in De Beers sta za sledenje diamantov uvedla tudi tehnologijo veriženja blokov Tracr Ltd. Cividino je sledljivost označila za "prihodnost naravnih diamantov". Po njenih besedah so mlajši potrošniki še posebej pozorni na delovne pogoje in vpliv rudarjenja na okolje. "Vprašanje zaupanja je za nas zelo pomembno," je dejala.

Toda odgovorne dobavne verige in sistemi sledljivosti pomenijo tudi dodatne stroške, kar tradicionalno industrijo pripelje do njene zadnje velike težave: cene. Laboratorijsko vzgojeni diamanti so lahko dobičkonosni tudi pri ceni zgolj 15 dolarjev na karat za surovi kamen, medtem ko morajo naravni diamanti dosegati bistveno višje cene. Veliki igralci v industriji zato veliko vlagajo v to, da bi kupce prepričali, da je za naravni diamant vredno plačati več.

Med takšnimi naložbami so tudi promocijski dokumentarni filmi, med njimi film Luca Jacqueta, oskarjevca in režiserja Marsa pingvinov (March of the Penguins), ter film, v katerem nastopa Lily James, znana iz serije Downton Abbey. De Beers je ubral tudi drugačen pristop. Z linijo "Desert Diamonds" je rjavim in viskijevim odtenkom diamantov, ki so dolgo veljali za manj zaželene in manj vredne od brezbarvnih, ustvaril novo podobo.

V filmu A Diamond Is Born: A Story Billions of Years in the Making Jacquet uporabi podoben pristop kot pri Marsu pingvinov, le da je tokrat v središču naravni diamant. Spremlja diamant v velikosti žogice za golf od njegovega nastanka v prazgodovini do trenutka, ko ga v Bocvani vgradijo v prstan. Na tej poti bleščeči junak potuje po razburkani reki, čez njega stopi slon, ljudje iz lokalnega plemena pa ga občudujejo. "So morda prav zato, ker so častili svetlobo, temu kamnu pripisovali tolikšno moč?" se sprašuje pripovedovalec ob omembi prazgodovinskih kultur. "Jim je prinašal uteho, ko so v strahu pred temo stiskali drug k drugemu?" Film je bil na YouTubu doslej predvajan približno 8.000-krat.

V filmu Real, Rare, Responsible: Lily James Discovers Canada’s Northwest Territories igralka obišče rudnike na zasneženi kanadski tundri in se pogovarja s pripadniki staroselskih skupnosti, ki tam delajo. Izve, da so rudnike zasnovali tako, da je njihov vpliv na okolje čim manjši. "Ko med diamantno industrijo in ljudmi, ki tam živijo, obstajajo preglednost, komunikacija in dogovori, lahko to prinese veliko dobrega," pravi. "Pomen zemlje in povezanost z njo, s predniki ter skrb za njeno ohranjanje so zame resnično zelo, zelo pomembni."

Film Real, Rare, Responsible, ki se konča s prizorom Lily James, ki opazuje severni sij, medtem ko staroselci igrajo na bobne, je bil precej uspešnejši od filma A Diamond Is Born, nedvomno tudi zaradi prepoznavnosti glavne igralke. Na YouTubu ima približno sedem milijonov ogledov.

Kar zadeva kampanjo Desert Diamond, Cook pravi, da je bila uspešna. De Beers je rjave diamante iz jugozahodne Afrike, ki so se prodajali počasneje, predstavil kot redke in pristne kamne, ki odražajo okolje, v katerem so nastali.

Podjetje je kolekcijo konec lanskega leta predstavilo v galeriji v newyorški četrti Chelsea. Med gosti sta bili tudi igralka Teyana Taylor in pevka Ciara. Na stenah so bile projicirane podobe ogromnih kostanjevih sipin Namibije, v vitrinah pa so se svetlikali jantarni in čokoladno rjavi kamni, vdelani v ogrlice, prstane in teniške zapestnice. Eno od zapestnic je Taylor Swift nosila na naslovnici albuma The Life of a Showgirl, ena od ogrlic pa se je pojavila na fotografiranju Bad Bunnyja. Nekaj mesecev pozneje so družbena omrežja preplavili posnetki igralke Rose Byrne, ki je na podelitvi oskarjev po rdeči preprogi stopila z ogrlico Desert Diamond. Maja je Rihanna na Met Gali nosila nakit v jantarnih odtenkih.

Cook pravi, da kupci o teh kamnih govorijo drugače kot o tradicionalnih diamantih: "Všeč mi je, ker spominjajo na barvo peščenih sipin. Povejte mi več o puščavah Bocvane in Namibije."

To je povsem drugačna zgodba o izvoru diamantov od tiste, ki je desetletja škodovala ugledu industrije. Podatki podjetja potrjujejo tudi Cookove besede, da kupci te diamante dejansko kupujejo: prodaja rjavih diamantov se je v prvih treh mesecih leta 2026 povečala za skoraj 20 odstotkov. Po zgledu De Beersa so podobne kolekcije v toplih rjavih odtenkih začela ponujati tudi druga podjetja.

Diamanti predstavljajo 80 odstotkov izvoza Bocvane in približno tretjino državnih prihodkov ter so že desetletja temelj njenega gospodarstva | Bloomberg 

Freedman pravi, da so diamanti Desert Diamond privlačni predvsem kupcem, ki želijo "pokazati, da je njihov diamant naraven". Ti kupci so večinoma tudi premožni. Kupci v višjem cenovnem segmentu, pravi Cook, "še vedno cenijo tisto, kar je resnično redko. Če nameravajo porabiti veliko denarja, bodo kupili naravne diamante." Zdi se, da to pravilo velja za celoten trg diamantov. Prodaja brezbarvnih naravnih diamantov, težkih en karat ali manj, se je glede na lani zmanjšala za sedem odstotkov, padle pa so tudi cene. Manj premožni kupci še vedno očitno posegajo po laboratorijsko vzgojenih diamantih, pri katerih si lahko privoščijo večji in kakovostnejši kamen.

Golan meni, da so laboratorijsko vzgojeni diamanti morda celo spodbudili trg naravnih diamantov v najvišjem cenovnem segmentu, saj so ustvarili okus po večjih kamnih. Povprečni diamant, ki se danes prodaja, tehta dva karata, pravi, ta povprečna velikost pa se vsak mesec počasi povečuje. Spominja se zgodbe draguljarja iz Miamija o ženski, ki je vstopila v trgovino in želela diamant, težak najmanj štiri karate, približno velik kot bombon M&M. Ko jo je draguljar vprašal, zakaj želi tako velik kamen, je odgovorila: "Moja hišna pomočnica nosi štirikaratni diamant. Ne morem dovoliti, da bi me hišna pomočnica prekašala."

Po Golanovih besedah je pomemben argument v prid naravnim diamantom tudi njihova vrednost pri nadaljnji prodaji. Podatki njegovega podjetja kažejo, da se je pričakovani iztržek zmanjšal v primerjavi z letom 2020, ko je bilo mogoče za diamante ob nadaljnji prodaji iztržiti približno 90 odstotkov prvotne nakupne cene. Kljub temu je vrednost še vedno razmeroma visoka, okoli 70 odstotkov. Ta padec je morda zmanjšal privlačnost naravnih diamantov na Kitajskem, vendar je njihova vrednost pri nadaljnji prodaji še vedno precej višja kot pri laboratorijsko vzgojenih diamantih, ki običajno dosežejo deset odstotkov prvotne cene ali manj, pravi Golan.

De Beers je leta 2025 proizvedel 21,7 milijona karatov surovih diamantov, od tega približno 15,1 milijona v Bocvani. | Bloomberg

Kljub temu izginjanje srednjega segmenta trga še naprej pretresa industrijo. Letos so zaprli več velikih rudnikov. "To je težka realnost za rudarske družbe, saj je velik del njihove proizvodnje postalo precej težje prodati," pravi Dan Mano, izvršni direktor podjetja Rapaport, in dodaja, da bo industrija diamantov "manjša kot v preteklosti". Bloomberg News je poročal, da je moral De Beers zaradi zelo šibkega povpraševanja drastično znižati cene številnih svojih diamantov. Veleprodajna ponudba je zdaj le še delček tiste, ki je bila pred desetimi leti, medtem ko so veliki, visokokakovostni kamni, katerih prodaja raste, izjemno redki. Dodatno negotovost prinaša dejstvo, da je naprodaj tudi sam De Beers. Če bi ga kupil sklad zasebnega kapitala ali podoben vlagatelj, bi lahko bil novi lastnik manj zainteresiran za trženje luksuznih draguljev kot posebnih izdelkov in bolj naklonjen temu, da bi družbo razprodal po delih.

Kljub temu je Zimnisky optimističen in verjame, da si bodo naravni diamanti opomogli. Navsezadnje ljudje zanje porabljajo denar že stoletja, in sicer iz razlogov, ki so vedno kljubovali logiki. Adam Smith je že leta 1776 v delu The Wealth of Nations razmišljal, zakaj ljudje za diamante porabijo toliko denarja. Opozoril je, da ima diamant "skoraj nikakršno uporabno vrednost. Toda zanj je pogosto mogoče dobiti zelo veliko količino drugega blaga." Povpraševanje po teh draguljih je po njegovem mnenju "v celoti posledica njihove lepote", ki jo "v veliki meri povečuje njihova redkost oziroma težavnost in stroški njihovega pridobivanja iz rudnikov".

Zimnisky podobno trdi, da je bila vrednost diamantov vedno povezana s čustvi, radovednostjo in zgodbami: "V nas je nekaj prirojenega, zaradi česar cenimo redke in dragocene dragulje. Mislim, da je to na neki način vtkano v nas."

Prepričan je, da bo prav ta globoko zakoreninjena potreba pomagala diamantom preživeti sintetični vihar, pri čemer bo njihova vrednost večinoma ostala nedotaknjena. "Zagotavljam vam, da bodo naravni diamanti doživeli svojo vrnitev," pravi. "Okrevali bodo po teh padcih. O tem sem skoraj povsem prepričan."