Dopust v Grčiji je še lepši s 1.300 metrov višine

Na robu soteske Vikos lahko pogledaš 1.300 metrov navzdol, proti gostemu borovemu gozdu, ki se strmo spušča proti reki. Po Guinnessovi knjigi rekordov gre za najgloblji kanjon glede na svojo širino.

"Težko je verjeti, da je to Grčija, kajne?" pravi Georgios Karagiannis, ustanovitelj podjetja Epirus Adventures. "Vemo, da je naša država v 80 odstotkih gorata. A turisti o Grčiji ne razmišljajo na tak način."

Tudi sama sem Grčijo vedno povezovala predvsem s poletjem in otoki. Potovala sem po Kikladih in Saronskem zalivu, poročila sem se na atenski rivieri. A sever države je zame dolgo ostal neznanka.

Gozdnata, skoraj alpska pokrajina Epir, ki se razprostira na približno 9.300 kvadratnih kilometrih ob meji z Albanijo, je popolno nasprotje znanim grškim otokom. Med gorami so raztresene kamnite vasi, "gneča" pa pomeni pastirje, ki s čredami prečkajo cesto. Poleti je tu lahko tudi do 14 stopinj hladneje kot na Mikonosu. Tudi najbolj prestižni hoteli, čeprav jih ni veliko, stanejo le delček cen, ki jih avgusta dosegajo otoške nastanitve.

Bloomberg

Grčija, ena najbolj obiskanih držav na svetu, je leta 2025 dosegla rekordnih 37,8 milijona tujih turistov, kažejo podatki grške centralne banke. Večina obiskovalcev še vedno izbira preverjene točke, kot so Atene, Santorini ali otoki, kot je Paros. Epir pri tem skoraj ostaja ob strani, saj ustvari manj kot dva odstotka vseh nočitev, navaja grška turistična konfederacija.

To nesorazmerje in hkrati velik potencial regije prepoznava tudi država. V letu 2026 je namenila 172 milijonov evrov za razvoj infrastrukture in turizma v naravi, s ciljem spodbuditi obisk manj obremenjenih območij ter okrepiti lokalne skupnosti.

Pravi trenutek za drugačno Grčijo

"Po pandemiji so se ljudje najprej vračali na preverjene destinacije, kot so Grčija, Italija in Francija," pravi Leigh Rowan iz Savanti Travel. A ko so številke turistov začele podirati rekorde, je postalo jasno, da so tam zdaj prav vsi.

Zato je nov trend preprost: pobegniti gneči, ne da bi se odpovedali udobju. V ospredje tako vse bolj stopajo manj znani kotički sicer zelo priljubljenih držav. K temu dodatno prispevajo tudi vse bolj vroča poletja na Mediteranu. Lani so temperature presegale 42 stopinj Celzija, otoke pa so zaznamovali požari in evakuacije, kar potnike spodbuja k iskanju višje ležečih, bolj svežih območij.

Pot na sever Grčije sicer zahteva nekoliko več načrtovanja. Najprej let v Atene, nato kratek notranji let do Janine in še vožnja do regije Zagori, ki je bila leta 2023 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine zaradi edinstvenega prepleta bizantinske in osmanske arhitekture.

Most Kalogeriko v Zagoriju v Epiru je dolg 55 metrov. Foto: Depositphotos

Zagori sestavlja 46 kamnitih vasi, raztresenih po soteskah in pobočjih, kjer živi komaj okoli 3.000 ljudi. Hiše, cerkve in majhne kavarne so zgrajene iz lokalnega sivega kamna, kar celotni pokrajini daje enoten, skoraj brezčasen videz. Namesto da bi se po regiji podala sama, se odločim za vodnika.

Karagiannis je odraščal v vasi Vitsa, ki ima le okoli 80 prebivalcev, in je do leta 2018 v Janini delal kot IT-strokovnjak. Nato se je odločil, da začne turistično zgodbo, povezano s svojim domačim krajem. "Želel sem si živeti od tega, da ljudem pokažem, od kod prihajam," pravi, ko se voziva po ozki gorski cesti v njegovem terenskem vozilu. "Vsako od teh skal poznam in jih imam rad."

Najina prva postaja je most Kokkori, elegantno ukrivljen kamniti lok nad reko, zgrajen v 18. stoletju v času osmanske vladavine. A najbolj izstopa prav tisto, česar tu ni: brez množic turistov, brez stojnic s spominki in brez prepolnih košev.

Most Kokkori, Janina, Epir. Foto: Depositphotos

V miru opazujem reko, medtem ko mi Karagiannis pripoveduje o zgodovini tega kraja, ki je bil prvotno namenjen prehodu živine. Danes je to naravna znamenitost, ki privablja pohodnike z vse Grčije.

Turizem postaja vse pomembnejši vir prihodkov, a regija ohranja svojo pristnost

Največ obiskovalcev pride v času božiča, ko je pokrajina prekrita s snegom, v bližnjem Metsovu pa je mogoče tudi smučati. V toplejših mesecih območje oživi v drugačnem ritmu, z raftingom po rekah in plezanjem v narodnem parku Vikos. Če so bili takšni obiskovalci nekoč večinoma domačini, danes turistični strokovnjaki regijo vse pogosteje vključujejo kot postanek za tuje goste, ki si želijo predaha od hitrega tempa in z dejavnostmi nabitih potovanj po grških otokih.

Središče Metsova. Foto: Depositphotos

Natasha Shafi s platforme Mr & Mrs Smith, ki je v lasti družbe Hyatt Hotels Corp. in se ukvarja z rezervacijami neodvisnih hotelov, pravi, da je regija postala tudi neke vrste "zdravilo" za sodobne popotnike. Ti si vse pogosteje želijo svoje dopuste odmakniti od priporočil algoritmov, torej potovati tja, kamor jih digitalna priporočila ne usmerjajo znova in znova. Njeno podjetje je grške gore zato uvrstilo med ključne turistične trende leta 2026.

Tisti, ki so vajeni razkošnih mediteranskih letovišč s petimi zvezdicami, bodo tukaj našli precej manj takšnih možnosti. Stroga lokalna zakonodaja namreč zaradi varovanja okolja omejuje gradnjo v gorskih območjih, čeprav se domačini bojijo, da bi naraščajoče zanimanje turistov lahko to ravnovesje sčasoma porušilo.

Metsovo. Foto: Depositphotos

Ko opazujem ostre gorske grebene nad vasjo Papingo, Karagiannisu omenim, da me pokrajina spominja na Kolorado.
"Tudi druge države imajo gore," odgovori. "Ampak ali imajo tudi kamnite vasi in grško hrano?"

Prav hrana je eden ključnih adutov. V hotelu Aristi Mountain Resort zajtrk vključuje gost jogurt z medom, toplo sirovo pito in sladko bougatso. Nočitev stane okoli 200 dolarjev.

Pogled na Grand Forest Metsovo. Foto:  Grand Forest Metsovo

Naslednje jutro se odpravim proti vzhodu in se povzpnem več kot 1.200 metrov nad morjem do hotela Grand Forest Metsovo, enega redkih petzvezdičnih hotelov v tej regiji. Nahaja se visoko v gorovju Pindos, njegova robustna, a hkrati elegantna fasada pa se dviga nad pokrajino, medtem ko je notranjost, od prasketajočega kamina v avli do bazena v spa centru, presenetljivo topla in prijetna. Osebje mi pripravi kosilo za na pot, v baru pa se ob sveže ocvrtih fetinih krofkih zapletemo v pogovor. Storitev je bolj osebna kot v številnih najboljših hotelih, ki sem jih obiskala po svetu.

Ellie Barmpagiannis, katere družina je hotel odprla leta 2013, pravi, da v zadnjih letih beležijo vse več rezervacij iz ZDA. Večina gostov si, kot dodaja, želi odkriti drugačno plat Grčije. Do nje ne pridejo prek Instagrama, temveč s pomočjo dobro povezanih turističnih svetovalcev. Če družbena omrežja kažejo stopnjo množične priljubljenosti, ima Grand Forest Metsovo okoli 19.000 sledilcev, medtem ko ima luksuzni resort Cavo Tagoo na Mikonosu 2,3 milijona.

Srednjeveški pravoslavni samostan v Meteorih. Foto: Depositphotos

Če eno mesto povzema duh grških gora, so to Meteori, samostanski kompleks, postavljen na vrhove kamnitih stebrov, kot orlovo gnezdo. Po 195 stopnicah, vklesanih v skalo, se povzpnem do skupnosti, kjer živi sedem menihov. Smisel tega kraja je odmaknjenost od sveta, in res imaš občutek, da si bližje nebu. Ob tem se nehote sprašujem, kako se bo vse to spremenilo, ko bo sem prihajalo vse več popotnikov v iskanju popolnega fotografskega prizora.

Samostan svetega Nikolaja Anapavsa, Meteora. Foto: Depositphotos

 

Apostolos Rantos, 29-letnik, deli podobno zaskrbljenost. Odraščal je v bližnjem mestu, danes pa v Meteori vodi oglede v angleščini. Vesel je, da je turizem mladim omogočil vrnitev v manjše kraje, a hkrati opozarja, da je grško gospodarstvo postalo preveč odvisno od te panoge. Turizem danes ustvari približno 30 odstotkov bruto domačega proizvoda, pred desetletjem pa je ta delež znašal okoli 18 odstotkov. "Ko turizem postane edina dejavnost, se del značaja izgubi," pravi.

Na poti nazaj v hotelsko sobo pomislim, da bi delila fotografije, ki sem jih posnela tisti dan. Ko vzamem telefon, ugotovim, da ni signala. In to me pravzaprav ne moti. Gore so tukaj.