Zakaj je podkast v tujini donosen posel, pri nas pa neznan potencial?

Underdog, Umetnost lenarjenja, Fejmiči, Lovim ravnotežje, Ta nori svet, Tisti dnevi v mesecu, Opazovalnica … so le ena izmed izvirnih imen, ki so se v zadnjih letih dotaknila slovenskih poslušalcev. S podkastom, seveda.

Podkast – zbirka zvočnih posnetkov o določeni temi, ki jih lahko kadarkoli poslušate na internetu – je tako v Sloveniji kot v svetu v zadnjih letih doživel pravi razcvet. Zelo priljubljeno ga je poslušati, še bolj popularno ustvarjati, nezanemarljiv pa je tudi vpliv, ki ga imajo podkasti na poslušalce. Podkast  - pogosto tudi prek intervjujev – razkriva mnenja in zgodbe, ki jim lahko prisluhnete, medtem ko tečete, vozite otroka v šolo ali pospravljate stanovanje.

"Ta format presega časovne in prostorske omejitve tradicionalnih medijev in družbenih omrežij ter omogoča ustvarjalcem, da gradijo globlje zaupanje s svojim občinstvom. Poslušalci si sami izbirajo, katere podkaste bodo poslušali, kar pomeni, da obstaja jasna namera in interes za vsebino, ki jo ustvarjalec ponuja," nam je povedala Nina Gaspari, ustvarjalka podjetniškega podkasta Lovim ravnotežje, ki ga uspešno vodi že šesto leto.

Da gre za zanimivo in učinkovito podajanje informacij, so očitno prepoznali tudi mediji in organizacije, ki podkast dandanes vse bolj uporabljajo kot učinkovito orodje za komunikacijo s ciljno publiko.

Ključni dejavniki, ki so pripomogli k razvoju podkastinga, vključujejo širšo dostopnost interneta, večje zanimanje za digitalne medije in vedno večjo priljubljenost samostojnih vsebinskih platform. Podkasterji se osredotočajo na različne teme, od pop kulture, izobraževanja, znanosti in politike do podjetništva, duševnega zdravja, otroških vsebin, tehnologije in športa. Številni slovenski podkasti so se začeli pojavljati na različnih platformah, kot so Spotify, Apple Podcasts in Google Podcasts.

Slovencem najbolj v uho tabloidne vsebine

A po mnenju Anžeta Tomiča, slovenskega radijskega voditelja in enega prvih, ki so se pri nas začeli ukvarjati s podkastom, je razlog za preboj podkastinga pravzaprav YouTube, kjer se je začelo pojavljati vedno več podkastov.

"Gre za drugi največji iskalnik na svetu, ki daje prednost senzacionalističnim, tabloidnim vsebinam. Te so, po mojem mnenju, osrednji razlog za povečano popularnost podkastov pri nas, saj se je v zadnjih petih letih pojavila množica tabloidnih videopodkastov, ki jih prej ni bilo. Tako kot v tradicionalnih medijih se tudi na spletu bolj gledajo, poslušajo in berejo tabloidne vsebine," pravi Tomič, eden od avtorjev podkasta Če veš, kaj mislim in Opazovalnica, kjer skupaj s soavtorjem Juretom Godlerjem 'opazujeta življenje' v danes že več kot 120 epizodah.

Anže Tomič je eden prvih, ki so se pri nas začeli ukvarjati s podkastom. Foto: Simon Pelko

Posel s podkastom v Sloveniji še v razvoju

Obstaja več načinov, kako lahko podkasterji financirajo svoj projekt. Eden očitnejših je sponzorstvo. Podkasterji pogosto sodelujejo z blagovnimi znamkami, podjetji ali organizacijami, ki so pripravljena plačati za promocijo svojih izdelkov ali storitev v okviru podcasta. Na podoben način se lahko povežejo z oglaševalskimi podjetji in v svoje epizode vključijo oglasne bloke. Drugi viri prihodkov za podkaste vključujejo donacije, nagrade oziroma subvencije, za povečanje dobička pa lahko podkasterji ponudijo tudi ekskluzivne premium vsebine za zveste poslušalce, ki plačajo za dostop do dodatnih vsebin ali zgodnjih dostopov do novih epizod.

"Podkast v Sloveniji lahko postane donosen posel, vendar je trg še vedno v razvoju. Ključni izziv je izobraževanje podjetij in odločevalcev, ki upravljajo marketinške proračune, saj je podkast drugačen kanal od družbenih omrežij ali klasičnih medijev," je prepričana Nina Gaspari, ki je sicer tudi sama podjetnica. Dodaja, da so v tujini podkasti že prepoznani kot močno orodje za grajenje blagovnih in korporativnih znamk, pri nas pa je podkasting še precej neizkoriščen potencial.

Nina Gaspari že šesto leto vodi podkast Lovim ravnotežje. Foto: Rok Mlinar

Podkast bi - še posebej po mnenju ustvarjalcev - lahko bil odlična možnost tudi za slovenska podjetja, ki bi svoje zgodbe in storitve želeli predstaviti na zanimiv in inovativen način. A zaenkrat slovenski podkasterji zgolj od ustvarjanja podkastov ne morejo živeti, zato ima večina njih dodatno zaposlitev.   

Ekskluzivne pogodbe in 800 tisoč dolarjev na epizodo

V tujini je potencial podkastov podjetnikom veliko bolje poznan. Na spletni platformi Gelato.com so leta 2024 raziskovali, koliko zaslužijo podkasterji, ki svoje vsebine delijo prek platforme Spotify. Navajajo, da sponzorji navadno plačujejo od 18 do 25 dolarjev na tisoč poslušalcev podcasta, sponzorstva pa pridobijo moč, ko podkast doseže približno pet tisoč prenosov na epizodo. Bolj donosna naj bi bila sodelovanja z oglaševalci.

Zaslužek podkasterjev je odvisen od več dejavnikov, še zlasti od vrste tematike, razpona občinstva in angažiranosti. Pri manjših podkastih lahko zaslužek znaša od nekaj sto dolarjev na mesec, medtem ko lahko srednje velike oddaje zaslužijo od 700 do 13 tisoč dolarjev mesečno. Vrhunski podkasti lahko z različnimi strategijami monetizacije zaslužijo milijone letno.

Trenutno najbolje plačani ustvarjalec podkasta na platformi Spotify, The Joe Rogan Experience. Depositphotos

Po podatkih portala Wizard.com je trenutno najbolje plačan ustvarjalec podkasta na platformi Spotify The Joe Rogan Experience. Joe Rogan je komik in komentator UFC, ki naj bi zaslužil okoli 800 tisoč dolarjev na epizodo, zahvaljujoč ekskluzivni pogodbi s Spotifyjem v vrednosti 250 milijonov dolarjev. Vrhunski podkasti, kot je njegov, pogosto dosežejo občinstvo z več kot 10 milijoni prenosov mesečno, kar zagotavlja znatne prihodke od oglaševanja in ekskluzivne pogodbe, ki so dokaz, da je podkasting potencialno donosen podvig.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar