18. avgusta 2022, 08:10
Električna Corsa finančni zaostanek nadoknadi v osmih letih oziroma po dobrih 200 tisoč kilometrih
Če ste za avto pripravljeni odšteti več, se vam naložba v električno vozilo lahko povrne hitreje
Pri izračunu smo upoštevali stroške goriva, zavarovanj, pnevmatik in servisov
Električni avtomobili so vse bolj priljubljeni in vse pogostejši na cestah. Ne kupujejo jih več zgolj tehnični navdušenci, temveč vse širši krog kupcev. Zelo pomembno so v zadnjih letih k temu pripomogli večja ponudba modelov, večja dostopnost in zadnje čase vse višje cene pogonskih goriv. So električni avtomobili že dosegli točko, ko jih lahko tudi v finančnem smislu primerjamo s klasičnimi?
Se nakup električnega avtomobila sploh izplača? Koliko časa oziroma koliko prevoženih kilometrov je potrebnih, da se naložba povrne? Tesla je včasih prihranke pri gorivu oglaševala že v spletnem konfiguratorju in prihranke odštevala od cene novega avtomobila.
V stroške lastništva smo vključili obvezno zavarovanje (avtomobilska odgovornost) in kasko zavarovanje, menjavo pnevmatik, servisiranje in stroške goriva oziroma električne energije. Pri gorivih smo upoštevali trenutno ceno bencina pri 1,49 evra, ceno dizelskega goriva pri 1,641 evra in letno prevoženih 25 tisoč kilometrov. Tako kot pri gorivu tudi cena električne energije močno variira od mesta polnjenja. Na hitrih polnilnicah je lahko cena kilovatne ure petkrat ali šestkrat višja kot na domači vtičnici. Predvidevali smo, da voznik električni avtomobil polni doma. Upoštevali smo ceno 0,12 evra za kilovatno uro, kar je bila po podatkih Statističnega urada povprečna cena električne energije za gospodinjstva v prvem četrtletju leta 2022.
Upoštevali smo še stroške pnevmatik in servisov pri pooblaščenih prodajalcih. V segmentu kompaktnih avtomobilov smo primerjali bencinsko in električno Opel Corso, v priljubljenem segmentu velikih športnih terencev bencinsko in dizelsko Škodo Kodiaq z električnim Enyaqom ter v premijskem razredu BMW 420d in električnega i4.
Baterija predstavlja največji strošek v proizvodnji avtomobila. Manjši avtomobili, kot je Opel Corsa, so pri novih tehnologijah najbolj občutljivi na podražitve, saj so pri njih marže najnižje. Zato je bencinska Corsa, kakršno izbere večina Slovencev, občutno cenejša od primerljive električne. Ob upoštevanju subvencije Ekosklada ima bencinska Corsa kar 11.280 evrov prednosti. Električna Corsa finančni zaostanek nadoknadi v približno osmih letih oziroma po dobrih 200 tisoč kilometrih. Tudi če bi bi jo polnili povsem brezplačno, bi se električna Corsa povrnila v petih letih in osmih mesecih oziroma po 114.800 kilometrih.
Strošek lastništva električnega avtomobila je v povprečju nižji od lastništva primerljivih dizelskih in bencinskih avtomobilov. Višja nakupna cena viša stroške njihovega lastništva. V primerjavi je to najbolje razvidno pri zavarovanju Enyaqa ali Corse, kjer je lahko skoraj dvakrat dražje kot pri bencinskih različicah. Pogosto so dražje tudi pnevmatike, ki morajo biti močnejše, da lahko nosijo večjo maso. Pri električnem avtomobilu je obraba pnevmatik večja. Takojšen navor in večja moč bi se na dolgi rok morala pokazati tudi v pogostejši menjavi pnevmatik. V primerjavi smo upoštevali običajno obrabo pnevmatik.
Če predvidevamo, da se bodo v prihodnje cene goriva in električne energije višale, bodo to v denarnicah bolj občutili vozniki klasičnih avtomobilov. Cena goriva namreč predstavlja občutno večji delež stroškov celotnega lastništva. Ker elektrika predstavlja manjši delež stroškov, so električni avtomobili manj občutljivi na fluktuacije cen energije. Pri Škodi Kodiaq z dizelskim motorjem gorivo v prvih letih lastništva predstavlja večino (61,1 odstotka) vseh stroškov. Pri Škodi Enyaq cena električne energije pomeni zgolj 22,9 odstotka stroškov.
Nizozemsko lizinško podjetje LeasePlan, ki je pri stroških lastništva upoštevalo tudi izgubo vrednosti, je izračunalo, da so stroški lastništva klasičnih in električnih avtov podobni.
''Največ davčnih ugodnosti je za podjetja, načeloma se nakup električnega avtomobila zelo splača tudi dnevnim vozačem, ki naredijo veliko kilometrov,'' pravi Slavko Ažman iz podjetja Porsche Slovenija. ''Je precej razlike v ceni v skupnih stroških lastništva. Največ razlike nastane pri sami vožnji in servisiranju. Več kot je kilometrov, prej se naložba povrne.''
Priznava, da je trenutno težko dobiti manjši električni avtomobil za nizko ceno, vendar dodaja, da morda lahko pridejo v poštev rabljena vozila. ''Zdaj že je kar nekaj ponudbe. Pred leti je bila edina opcija novo vozilo, zdaj pa je že nekaj električnih vozil, ki bi prišla v poštev. Pri večjih avtomobilih pa dejansko ni več tako velike cenovne razlike med klasičnimi in električnimi.''
Pri pridobivanju subvencij Ekosklada bi si potrošniki želeli poenostavljenje in digitalizacijo postopkov. ''Spodbude bodo še potrebne; trenutno je glavni problem, da je sistem nepredvidljiv. Lahko se zmanjšajo ali ukinejo. Sistem bi moral biti bistveno bolj enostaven.'' Opozarja tudi na veliko tveganje kupcev električnih avtomobilov. ''Do takrat, ko stranka dobi avtomobil, ga plača in registrira, kar je pogoj za vložitev vloge za subvencijo, se lahko zgodi, da subvencije ni več. Tu bi morala država voditi dologročnejšo politiko,'' dodaja Ažman.
Svetuje, da kupci pri nakupu električnega avtomobila izhajajo iz svojih potreb. ''Treba je pogledati, koliko kilometrov naredijo, koliko prostora rabijo. Kje se bo avto polnil, ali je možnost polnjenja v službi. Bolj ekološki so manjši avtomobili, ki so tudi lažji in porabijo res malo elektrike. Po drugi strani je treba gledati, koliko kilometrov se naredi, da doseg zadostuje, kar ne bi smel biti več problem – sploh glede na to, da večina Slovencev dnevno naredi 50 kilometrov.'' Poudarja še pomembnost vira energije, dolgoročnih sistemskih ukrepov, kot so domače sončne elektrarne, in celovitih rešitev.