Ameriški podjetji Visa in Mastercard dominirata globalni trg plačilnih kartic, Mastercard pa v Evropi zadnja leta vztrajno odžira tržni delež Visi. Oba ponudnika sta sicer tudi na udaru alternativnih plačilnih sistemov, npr. aplikacij za neposredna plačila.
Visa in Mastercard sta v letu 2022 zavzemala 63-odstotni tržni delež globalnega trga plačilnih kartic, kaže raziskava Nilsen Report. To vključuje tako debetne kot kreditne kartice. Večji kos pogače pripada Visi, ki je bila prvi ponudnik na trgu, saj se z njenimi karticami opravi več kot tretjina obsega transakcij, medtem ko Mastercard predstavlja slabo četrtino.
Pomemben igralec je tudi kitajski Union Pay s tretjinskim deležem po obsegu transakcij, a je ta prisoten predvsem na celinski Kitajski, ne pa tudi mednarodno.
Prednost prvega gibalca
Ključno pri procesiranju transakcij je, da uporabniki ponudniku zaupajo s svojim denarjem, kar daje Visi kot prvemu gibalcu ključno prednost. Plačilno kartico je leta 1958 prvič ponudila Bank of America (BofA) pod imenom BankAmericard, ta pa je leta 1976 postala Visa. V vmesnem času, tj. leta 1966, so druge ameriške banke odgovorile na potezo BofA s svojo medbančno kartico, sprva poimenovano MasterCharge, od leta 1979 dalje pa Mastercard.
To prednost Visa še naprej ohranja. Poleg večjega globalnega tržnega deleža vodi tudi po številu izdanih plačilnih kartic, saj je v obtoku 4,1 milijarde kartic Visa in nekaj več kot tri milijarde kartic Mastercard, pa tudi po tržni vrednosti podjetja. Tržna vrednost Vise znaša 480 milijard dolarjev, Mastercarda pa 356 milijard dolarjev.
V letu 2022 je Visa ustvarila dobrih 29 milijard dolarjev neto prihodkov in 15 milijard čistega dobička. Mastercard je v istem obdobju ustvaril nekaj več kot 22 milijard dolarjev neto prihodkov in 9,9 milijarde čistega dobička.
Tudi v Evropi Visa ohranja vodilni položaj, toda v zadnjih petih letih vztrajno izgublja tržni delež, medtem ko ga Mastercard pridobiva, kažejo podatki Nilsen Report.
Mastercard ima močno pozicijo v slovenskih bankah, tudi v največji Novi ljubljanski banki (NLB). "V NLB je primarna kartična shema Mastercard, saj izdajamo debetne kartice Mastercard, ki so kartice osebnega ali poslovnega računa. Razmerje v NLB je v korist Mastercardu," so nam sporočili iz največje slovenske banke.
V Addiko banki strankam ponujajo le kartice Mastercard, so dejali, medtem ko v Intesi Sanpaolo Bank izdajajo debetne kartice Activa Visa Inspire, pri kreditnih karticah pa prevladujejo kartice Mastercard. Pri NKBM na vprašanje niso odgovorili.
Visa je v Evropi do nedavnega poslovala z družbo Visa Europe, ki je bila samostojna družba. Šele v letu 2016 je prišlo do konsolidacije, ko je krovno podjetje kupilo evropsko podružnico za 23 milijard dolarjev, Mastercard pa je v tem času uspel okrepiti prisotnost.
V Evropi se tržni deleži sicer precej razlikujejo od države do države, saj ponekod večinski delež zavzema domači ponudnik (Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Norveška), na Irskem in v Združenem kraljestvu prednjači Visa, na Nizozemskem in Švedskem pa ima večji delež Mastercard.
Vse manj gotovine
Rast prihodkov in tržne vrednosti obeh podjetij v zadnjih letih prihaja na račun vse pogostejših kartičnih plačil, medtem ko delež gotovinskih plačil vztrajno upada. Obenem je z uvedbo brezkontaktnih plačil brezgotovinsko plačevanje postalo še lažje.
Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) je bilo v letu 2022 z gotovino še vedno opravljenih 59 odstotkov nakupov v evroobmočju, a je to precej manj od 72 odstotkov, kolikor je ta delež znašal leta 2019, pred začetkom pandemije koronavirusa. V istem obdobju je delež plačil s kartico narasel s 25 na 34 odstotkov, večino pa predstavljajo brezkontaktna plačila. Od pandemije dalje je precej narastel tudi delež elektronskih spletnih plačil, in sicer s šest na 17 odstotkov.
Tako Mastercard kot Visa večino prihodkov ustvarita iz pristojbin za procesiranje plačil. Mastercard je leta 2022 64 odstotkov svojih prihodkov ustvaril iz tega naslova, kar vključuje tako domača kot mednarodna plačila. Ustvarijo okrog 30 centov na 100 dolarjev, ki jih procesirajo njihove kartice. Ostali prihodki prihajajo iz 'storitev in rešitev z dodano vrednostjo', kar vključuje svetovanje in analitiko ter kibernetsko varnost.
Delnica Mastercarda v zadnjih petih letih raste hitreje od delnice Vise, obe pa v tem obdobju prekašata indeks S&P 500.
Alternativne oblike plačil in druga tveganja
Medtem ko imata Visa in Mastercard v segmentu plačilnih kartic maloštevilno konkurenco, ki tudi skupaj ne dosega večjega tržnega deleža (npr. American Express, Discover, Diners), se pojavlja vse več alternativnih načinov plačil, od digitalnih denarnic do aplikacij za direktna plačila, kot je npr. Venmo. Toda tovrstna plačila vsaj za zdaj delujejo v povezavi s plačilno kartico, kar pomeni, da novi igralci na trgu sodelujejo z dvema največjima.
"Digitalna plačila kot Apple Pay in Google Pay imajo še vedno v ozadju kartico, ki je izdana s strani največjih kartičnih shem, tako da to ne predstavlja konkurence," pravijo pri NLB, kjer prav tako omogočajo plačevanje z mobilno denarnico z uporabo digitalizacije kartic v Google Pay.
Poleg tega duopol dveh podjetij ni najbolj po volji regulatorjem v mnogih državah. V Združenih državah Amerike (ZDA) skuša kongres sprejeti zakon o konkurenci na področju plačilnih kartic (angl. Credit Card Competition Act), s čimer bi trg odprli tudi drugim ponudnikom.
Obe družbi v zadnjem letnem poročilu med tveganji za nadaljnjo rast navajata še precejšnjo odvisnost od finančnih družb in bank kot vira dohodkov, tehnološka in kibernetska tveganja ter nezmožnost rekrutiranja zadostnega kvalificiranega kadra za vzdrževanje rasti.
*Dopolnjeno s komentarjem banke Intesa Sanpaolo.
.webp){kind=icon}
