20. marca 2023, 07:00
EBRD opozarja na povečan izvoz evropskih podjetij v države, ki lahko prosto trgujejo z Rusijo
V letu 2022 se je precej povečal slovenski izvoz v Armenijo, Kirgizistan in Uzbekistan
Izogibanje protiruskim sankcijam bo kmalu postalo kaznivo dejanje na ravni celotne EU
Bloomberg
Kjer je volja, je tudi pot, bi lahko dejali za kreativne obvode protiruskih sankcij, ki so si jih omislila evropska podjetja. Glede na izvozne statistične podatke bi lahko med njimi bila tudi slovenska.
Evropska unija (EU) in njene članice so od začetka vojne sprejele vrsto ekonomskih sankcij proti Rusiji in Belorusiji. Med njimi je prepoved izvoza določenih evropskih izdelkov v Rusijo – predvsem takšnih, ki bi jih lahko Rusija uporabila za delovanje in tehnološki napredek vojske, energetike in industrije. Sankcije se nanašajo na določene surovine, kemične proizvode, elektronske naprave, težke stroje ter orodje in rezervne dele zanje. Sankcije pa ne prepovedujejo izvoza v države, ki imajo z Rusijo podpisane prostotrgovinske sporazume.
Nekatera evropska podjetja naj bi z izvozom v te države našla obvod za izogibanje sankcijam, opozarja Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Slednja ugotavlja tudi, da je istočasno s povečanjem evropskega izvoza v te države zrasel tudi izvoz iz teh držav v Rusijo. V lanskem letu se je v države, ki z Rusijo prosto trgujejo, povečal tudi izvoz iz Slovenije – v nekatere občutno bolj, kot znaša povprečna rast vrednosti slovenskega izvoza v lanskem letu.
Opravili smo tudi analizo sprememb vrednosti izvoza za posamezne segmente dobrin. V tabelah smo izpostavili tiste, ki presegajo rast celotnega izvoza predelovalnih dejavnosti v izbrano državo. Vrednost izvoza se je v določenih segmentih povečala za več kot sto, pa tudi več kot tisoč odstotkov. To so segmenti električnih naprav, strojev, kovin in kovinskih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov ter kemikalij in kemičnih izdelkov.
Obenem se je vrednost slovenske predelovalne industrije v Rusijo v letu 2022 v primerjavi s povprečjem preteklih štirih let zvišala za 39 odstotkov, ob tem pa se je znižala vrednost izvoženih nekovinskih mineralnih izdelkov (–27,1 odstotka), kovinskih izdelkov razen strojev in naprav (–11,6 odstotka), računalnikov in drugih električnih naprav (–43,1 odstotka) ter drugih strojev in naprav (–16,9 odstotka). Glede na podatke lahko sklepamo, da se je del slovenskega izvoza, ki je prej šel v Rusijo, preusmeril v Rusiji prijateljske države.
Pri tem je treba poudariti, da je zrasel tudi slovenski izvoz farmacevtskih surovin in preparatov, ki predstavljajo največji delež slovenskega izvoza v omenjene države. Sankcije pa zaradi določil Ženevske konvencije ne veljajo za zdravila, zato lahko slovenski farmacevti še vedno izvažajo v Rusijo. Tam Krka ustvari petino svojih prihodkov od prodaje, lani pa je povečala prodajo na ruskem trgu za 16 odstotkov.
"Obstajata pravna in moralna plat tega kovanca. Poslovanje je lahko sporno s pravnega vidika, če krši evropske sankcije. Po drugi strani pa je lahko neka transakcija legalna, ni pa nujno legitimna oziroma je moralno sporna," je morebitno izogibanje sankcijam komentiral gospodarski analitik Goran Novković. "V prvem primeru lahko podjetje doleti kazen, v drugem pa izguba ugleda, ki prav tako negativno vpliva na poslovanje podjetja."
Zaenkrat je bilo določanje kazni za kršitelje pristojnost držav članic EU, evropske institucije pa zaključujejo proces kriminalizacije izogibanja protiruskim sankcijam, ki bi veljala na ravni celotne EU. Predlog, ki so ga države članice potrdile konec lanskega leta, vključuje možnost kazni za podjetja v višini petih odstotkov letnega prometa.
Financial Times je poročal, da bi lahko bilo izogibanje sankcijam urejeno kot kaznivo dejanje na ravni celotne EU že v sklopu naslednjega, 11. paketa protiruskih sankcij.