06. junij 2023, 14:00
Nemška podjetja v Sloveniji opozarjajo na davčne obremenitve in visoke stroške dela
Gospodarske razmere zaenkrat pozitivne, vendar je zaznati veliko negotovosti
Najbolj obremenjujoči toga delovna zakonodaja in pomanjkanje zaupanja v predvidljivost politike
Bloomberg Mercury
V Sloveniji je trentuno dejavnih skoraj 400 podjetij z nemško kapitalsko udeležbo, Nemčija, ki se je znašla v recesiji, pa je glede na delež tujih neposrednih naložb peta najpomembnejša investitorica. "Rezultati vsakoletne ankete o gospodarskem stanju v srednji in vzhodni Evropi pa so presenetljivi. Le 75 odstotkov nemških podjetij v Sloveniji je odgovorilo, da bi ponovno investiralo na tem območju. Leto prej je ta delež še vedno znašal 85 odstotkov," izpostavlja predsednica zbornice Dagmar von Bohnstein. Preostalih 25 odstotkov, ki ne bi izbralo Slovenije, bi raje izbralo Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško ali Češko.
Gospodarske razmere so trenutno pozitivne, vendar je zaznati veliko negotovosti glede bodoče ekonomske situacije, ki je povezana z negotovostjo v geopolitični situaciji, energetsko krizo in visoko inflacijo, opozarja Slovensko-nemška gospodarska zbornica. Zaradi negotovih gospodarskih razmer opažajo pesimističen pogled na prihodnje gospodarske razmere, pri čemer se podjetja bojijo predvsem zmanjšanja izvozne moči. Negotovost v geopolitičnem okolju je zmanjšala tudi zavezanost Sloveniji kot poslovni lokaciji, zmanjšuje pa se tudi zaupanje v EU. Visoke davčne obremenitve, toga delovna zakonodaja in pomanjkanje zaupanja v predvidljivost gospodarske politike ter visoki stroški dela so za podjetja še posebej obremenjujoči.
Še vedno je slaba tretjina nemških podjetij v Sloveniji zadovoljnih s trenutnimi gospodarskimi razmerami in jih ocenjuje kot dobre. Malo več kot polovica jih gospodarski položaj ocenjuje kot zadovoljiv, 21 odstotkov pa slabši. Ti rezultati so slabši kot v predhodnem letu.
Še vedno pa kar 55,9 odstotkov podjetij vidi kot največje poslovno tveganje Slovenije pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Mnogi se pritožujejo nad tem, da se zahtevam, ki jih bo morala v prihodnje izpolnjevati bodoča delovna sila, v izobraževalni politiki ne posveča dovolj pozornosti. Slovenija se zaradi visokega pomanjkanja kvalificirane delovne sile nahaja na zadnjem mestu med državami na območju srednje in vzhodne Evrope, prav tako se primerjalno nahaja na repu držav glede togosti delovne zakonodaje.
Nemško gospodarstvo v prvem četrtletju zdrsnilo v tehnično recesijo, bruto domači proizvod pa je upadel za 0,3 odstotka v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, že v lanskem zadnjem četrtletju je bil padec 0,5-odstoten. Ekonomisti pravijo, da je glavni razlog padec zasebne potrošnje zaradi visoke inflacije, je navedla predsednica gospodarske zbornice.
A kljub temu pričakuje, da se bodo razmere v nadaljevanju leta izboljšale. "Zgodovinske izkušnje kažejo, da v zadnjih 50 letih povišanje ključnih obrestnih mer vedno vodilo v tehnično recesijo, kot danes. Drugo upanje pa je inflacija, saj pada hitreje, kot je bilo pričakovano. Aprila se je nemški izvoz povečal za 1,2 odstotka, medtem ko so analitiki napovedovali padec," je dejala von Bohnstein.
Katja Stadler, direktorica Deslo – AHK je izpostavila, da je upad potrošnje je povezan z nemško mentaliteto varčevanja. Lani je delež prihrankov od dohodka v Nemčiji narasel na 23 odstotkov, kar je največ doslej, medtem ko je evropsko povprečje pri 16 odstotkih.
"V zadnjem letu smo imeli nekaj povpraševanj potencialnih investitorjev da bi investirali v Slovenijo, a opažamo, da jih je k temu vedno težje prepričati. Res je, raje se raje odločajo za sosednje države. To so problemi, kot so delovna sila, stroški dela, dolgi birokratki postopki… občiajno imajo željo po hitrem investiranjem, da bi od začetka postopa pa do zagona proizvodnje minilo leto in pol do dve leti, a je to skorja nemogoče pri nas," pravi Stadler.