Tuji študenti: 'V Sloveniji se počutim kot doma'

Ta teden se v fakultetne predavalnice ne vračajo zgolj slovenski študenti, začetek študijskega leta beleži tudi na tisoče tujcev, ki imajo Slovenijo za svoj študijski dom.

Število mladih tujcev, ki so svoja študentska leta izkoristili za skok čez mejo ali za življenje na drugem koncu sveta z leti vztrajno narašča – vsak osmi študent v Sloveniji je tako že tuji državljan.

Število tujih študentov vztrajno narašča

Po podatkih Statističnega urada RS je v študijskem letu 2023/24 bilo na študiju v Sloveniji vpisanih več tujih študentov kot leto prej, in sicer za okoli tisoč. Tujih študentov v letu 2023 je bilo 10.561 in pomeni 12-odstotno medletno povišanje.

Od študijskega leta 2017/18, od katerega Surs zbira podatke o številu tujih študentov, je število tujih državljanov v visokošolskih programih v Sloveniji naraslo za približno pet tisoč.

Po uradnih podatkih Univerze v Ljubljani je bilo v študijskem letu 2023/24 v prestolnici 3640 tujih študentov, na drugi največji univerzi v državi, Univerzi v Mariboru, pa je isto leto redno ali izredno študiralo 1996 tujcev.

Tuji študenti so prihajali iz več kot 120 različnih držav, sporočajo iz Sursa, a le iz štirih je bilo na študiju v Sloveniji vpisanih po več kot tisoč študentov. Največ tujih študentov je prihajalo iz Srbije, nato iz Severne Makedonije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.

"Tuji študenti v Sloveniji predstavljajo več kot deset odstotkov študentske populacije in čeprav tukaj redno študirajo, imajo manj pravic," je v januarskem intervjuju za Bloomberg Adria dejala nekdanja predsednica Študentske organizacije Slovenije Marike Grubar.

"Tuji študenti se v Sloveniji glede pravic med sabo razlikujejo," so povedali pri Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). "Najprej velja poudariti, da lahko vsi, tudi tuji, študenti v Sloveniji brezplačno študirajo, če so sprejeti na javni ali koncesioniran študijski program, ki se izvaja v slovenskem jeziku. Študijski programi, ki se izvajajo v tujih jezikih, so praviloma izredni in plačljivi."

Pri ŠOS kot poglavitne težave tujih študentov izpostavijo omejen dostop do preostalih pravic iz statusa študenta. "Upravičeni so do subvencionirane prehrane in prevoza, v omejenem obsegu pa zdravstvenega zavarovanja, ki ga morajo tuji študenti doplačevati, četudi so v svoji državi polno zavarovani. Prav tako niso upravičeni do štipendij po Zakonu o štipendiranju (državne, kadrovske, Zoisove in deficitarne), pa tudi do subvencioniranega bivanja v javnih študentskih domovih ali pri zasebnikih."

Kljub temu pa je študij za tuje študente preostalih držav članic Evropske unije po besedah nekdanje predsednice Študentske organizacije Slovenije "bolj ali manj urejen enako kot za slovenske študente".

Depositphotos

 

Ali tuji študenti lahko delajo prek napotnice?

Vsi državljani tretjih držav (nečlanic EU in EEA), ki želijo študirati v Sloveniji, morajo pridobiti dovoljenje o bivanju. Med pogoji za odobritev dovoljenja za bivanje je tudi dokazilo o zadostnih finančnih sredstvih, ki se trenutno gibljejo pri 484,88 evrov mesečno za vsak mesec bivanja v Sloveniji.

Tuji dijaki in študenti lahko v Sloveniji opravljajo študentsko delo pod enakimi pogoji kot slovenski dijaki in študenti, je zapisano na spletni strani e-Študentskega servisa. Za prejemanje zaslužka pa potrebujejo slovenski ali EU bančni račun.

Izmed sto tisoč dijakov in študentov, ki v Sloveniji letno opravijo vsaj eno uro študentskega dela, je po ocenah e-Študentskega servisa okrog deset tisoč tujih dijakov in študentov, ki se šolajo pri nas ali so na izmenjavi in opravljajo občasno tudi študentsko delo. Prek njihovega študentskega servisa jih dela okrog osem tisoč.

Med tistimi, ki so tuji državljani, se tukaj šolajo in opravljajo tudi študentsko delo, jih več kot tri četrtine prihaja iz držav bivše Jugoslavije, največ iz Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije in Srbije. Tuji študenti iz držav bivše Jugoslavije po mnenju e-Študentskega servisa naj ne bi imeli posebnih jezikovnih ovir, saj njihovo šolanje v srednjih šolah in na fakultetah poteka večinoma v slovenščini.

"V praksi opažamo, da izzive čutijo predvsem državljani držav iz Afrike in Azije, ki morajo vložiti nekoliko več napora, da se naučijo slovenskega jezika, saj prihajajo iz jezikovno različnega okolja. Občasno se zgodi tudi, da jih kakšni delodajalci na podlagi narodnosti spregledajo pri prijavi na delo in dajo prednost ostalim kandidatom," je povedala strokovna direktorica e-Študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič.

Velika večina delodajalcev rada zaposluje tuje študente, saj so se izkazali za delovne in zanesljive sodelavce, pove Miloševič Zupančič. "Manjši del delodajalcev pa zaradi jezikovnih ovir oziroma zaradi delovnega procesa še ne more ponuditi priložnosti študentom, ki prihajajo iz Afrike in Azije."

"Septembra 2024 smo izvedli anketo med 308 delodajalci, v katerih smo jih povprašali, ali pa so med letošnjimi počitnicami zaposlovali tuje študente. 15 odstotkov anketiranih je imelo tuje študente, večina pa je izrazila visoko stopnjo zadovoljstva z njihovim delom," pove Miloševič Zupančič.

Na e-Študentskem servisu opozarjajo tudi, da si mora tuji državljan v Sloveniji urediti davčno številko in EMŠO, tujim študentom pa svetujejo, da se čim prej vključijo v tečaje slovenskega jezika.

Depositphotos

 

Zakaj bi se tuji študenti odločili za študij v Sloveniji?

Študentska svetovalnica navaja več razlogov, zakaj se tujim študentom splača odločiti za študij v Sloveniji. Kot prvega navaja cenovno ugodno namestitev za študente, ki lahko izbirajo med študentskimi domovi, katerih cene za posteljo se gibljejo med 80 in 150 evri in zasebnim najemom, ki je ugodnejši od številnih evropskih mest.

Prav tako omenjajo študentsko prehrano, ki je v obliki študentskih bonov subvencionirana s strani države. Omenjajo tudi, da lahko študenti študentske bone uporabijo v skoraj 80 odstotkov restavracij v večjih ubranih središčih po državi.

Kot prednost tuji študenti izpostavljajo tudi splošno dostopen sistem subvencionirane študentske prehrane, so povedali pri ŠOS. "Porast vpisa tujih študentov pa je tudi posledica povečanih aktivnosti slovenskih visokošolskih zavodov pri promociji in privabljanju tujih študentov k vpisu."

Med ostalimi razlogi navajajo možnost študiranja v angleščini, manjše število tujih študentov kot v ostalih evropskih državah, pestrost obštudijskih dejavnosti, osrednjo lokacijo v Evropi in naravne lepote Slovenije. Z zadnjo trditvijo se strinja tudi Merima Mustafić, državljanka BiH, ki študira na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. "Slovenija me je presenetila s tem, da lahko v enem dnevu skočiš z morja v gore," je povedala za Bloomberg Adria.

"V Sloveniji se počutim kot doma," je povedala Mustafić. Kljub zadovoljstvu z življenjem v Sloveniji ima še vedno težave z birokracijo, ki jo opisuje kot "nočno moro". Jezikovna ovira ni bila precejšna, meni Mustafić, po njenih izkušnjah pa Slovenci resnično cenijo, če se tujci trudijo govoriti slovensko.

"Priložnosti za delo za študente je v Sloveniji ogromno. Če imaš rad izzive in si pripravljen zavihati rokave, te Slovenija res lepo sprejme," pove Mustafić, ki meni, da ima Slovenija zelo uravnoteženo življenje. "Izbrala sem študijsko področje, pri katerem jezik predstavlja zadržek," pove študentka, ki je imela nekaj slabih začetnih izkušenj pri iskanju službe, vendar je na koncu dobila "odlično službo, ki res ceni veščine, ideje in izkušnje, ki sem jih prinesla iz svoje domovine".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar