Nekatera podjetja prehitela vlado in že dvignila plače nad minimalno

"Minimalna plača se bo uskladila z rastjo minimalnih življenjskih stroškov in z letno stopnjo inflacije, tako da bo prihodnje leto presegla 850 evrov neto," je po seji vlade povedal minister za delo Luka Mesec. To naj bi bilo po njegovih besedah vladno izhodišče za pogajanje s socialnimi partnerji, ki pa očitno ne bo šlo tako gladko. Delodajalci namreč nasprotujejo dvakratnemu višanju minimalne plače, kot smo že pisali, in od vlade pričakujejo subvencijo. Preverili smo, kako višanje minimalne plače občutijo v slovenskih podjetjih in katera so plače že dvignila.

Trenutno minimalna plača znaša 778 evrov neto. Že letos bi se lahko izredno uskladila z minimalnimi življenjskimi stroški, in sicer na 804 evrov, naslednje leto pa še redno s stopnjo inflacije. Zakon določa, da se kot podlaga vzame podatek o letni inflaciji za december predhodnega leta, ki bo znan na zadnji dan letošnjega leta. 

"Država ne bo doplačevala plač, bomo pa v dogovoru s sindikati in delodajalci skupaj določili minimalno plačo," je upe delodajalskih organizacij že vnaprej ovrgel Mesec. Izredna uskladitev bruto minimalne plače namreč pomeni odstopanje od zakona o minimalni plači, ki predvideva uskladitev v januarju prihodnje leto. Prav zato reprezentativne delodajalske organizacije zahtevajo, "da bo celotno breme nastalih višjih stroškov dela pokrila država iz državnega proračuna".

Tako je ravnala Janševa vlada, ki je v predlogu osmega protikoronskega zakona prevzela del bremena; vlada je takrat s pleč delodajalcev prevzela približno 40 odstotkov bremena. Zdaj višjim stroškom energentov navkljub Golobova vlada tega ne bo naredila.

Rast stroškov plač zmanjšuje konkurenčnost

Podjetja, s katerimi smo govorili, v večini podpirajo stališče delodajalskih organizacij, da se minimalna plača dvigne z januarjem. "Strinjamo se s pozivom Trgovinske zbornice Slovenije in ostalih delodajalskih organizacij, da se dvig minimalne plače uredi z redno uskladitvijo minimalne plače," pravijo v Tušu.

Po njihovih besedah so višanje stroškov upoštevali pri načrtih za poslovanje v prihodnjem obdobju. "Za nas največje tveganje predstavljajo visoke cene energentov. Če bo vlada na tem področju poskrbela za ustrezno rešitev, bo s tem tudi zmanjšala tveganja za podražitve izdelkov," ocenjujejo pri Tušu. Pred dnevi so sicer ravno zaposleni v Tušu stavkali in zahtevali dvig osnovne plače za prodajalke in skladiščnike, saj je ta nižja od zakonsko določene minimalne plače. 

Na drugi strani v Ljubljanskih mlekarnah opozarjajo, da rast stroškov iz naslova plač zmanjšuje konkurenčnost podjetij, ki del prometa ustvarjajo na evropskih trgih. "Rast minimalne plače povzroča težave pri ohranjanju razmerij med različnimi delovnimi mesti in zmanjšuje manevrski prostor za druge oblike nagrajevanja, s katerimi želimo stimulirati produktivnost in zavzetost naših sodelavcev," še dodajajo v Ljubljanskih mlekarnah.

Nekatera podjetja plačo že dvignila nad minimalno 

Tako v Lidlu in Luki Koper kot v Sparu in Petrolu so plače zaposlenih že dvignili nad minimalno, zato predlagana uskladitev minimalne plače ne bo imela neposrednega vpliva na plače njihovih zaposlenih. "Trg dela je trenutno dinamičen, z zaposlovanjem bomo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih," še dodajajo v Lidlu. V Luki Koper pravijo, da pričakovane uskladitve minimalne plače ne bodo imele občutnejšega vpliva na stroške dela.

V podjetju Spar Slovenija so lani vsem zaposlenim dvignili plače za pet odstotkov, čeprav je zakon zahteval zgolj zvišanje minimalne plače. "S sindikatom v podjetju gojimo dobre odnose; kot rezultat skupnih dogovorov bomo z novembrom vsem določili osnovno plačo tako, da nihče od zaposlenih ne bo prejemal razlike do minimalne plače," so zagotovili v Sparu. O odpuščanjih prav tako ne razmišljajo.

Tudi v Petrolu so s 1. oktobrom dvignili osnovno bruto plačo prodajnega osebja nad raven minimalne plače. "Ta sedaj znaša najmanj 1.109,43 evra, k čemur se nato obračunajo še dodatki za delovno dobo, delovno uspešnost, manj ugoden delovni čas in podobno," pravijo v Petrolu. Do vladnega predloga se bodo opredelili šele, ko bo ta znan oziroma sprejet, dodajajo. 

Znižanje realnih plač bo občutno

Zaradi visoke inflacije bodo letos plače – z izjemo minimalne – realno sicer upadle. "V zasebnem sektorju bo letos ob pomanjkanju delovne sile, povečanju minimalne plače in drugih pritiskih s trga dela za ohranjanje rasti dohodka v okolju visoke inflacije povprečna bruto plača nominalno zrasla za 5,5 odstotka, realno pa upadla za 3,1 odstotka," napovedujejo na Uradu RS za makroekonomske analize (Umar) v zadnjem poročilu.

Po njihovih besedah je dvigovanje minimalne plače pripeljalo do enega najvišjih razmerij med minimalno in povprečno plačo med državami. "Povprečna plača je bila leta 2009 2,4-krat višja od minimalne, lani le še 1,9-krat," kažejo podatki Umarja.

Kot dodajajo, bodo realno nižje tudi plače v javnem sektorju, kar je posledica prenehanja izplačevanja dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19. "To bo vplivalo na letošnjo nizko nominalno rast povprečne bruto plače (2,2 odstotka) oziroma na razmeroma veliko znižanje realnih plač (–6,2 odstotka)," pravijo na Umarju. Ocenjujejo, da bo zaradi omejitev pri pridobivanju ustreznih kadrov in predvidene rasti minimalne plače v začetku prihodnjega leta rast plač višja predvsem v zasebnem sektorju, v javnem pa bo na rast vplival zlasti predviden dogovor s sindikati.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar