Ob petem svetovnem dnevu čebel, ki ga obeležujemo danes, bomo preverili, kakšno vlogo imajo te žuželke v slovenskem gospodarstvu. V povprečju prebivalec Slovenije poje na leto skoraj kilogram medu, najraje pa ga kupuje kar pri čebelarjih, saj ti več kot 80 odstotkov svojega pridelka prodajo neposredno na domu.
Svetovni dan čebel so Združeni narodi na pobudo Slovenije razglasili leta 2017, prvič pa smo ga obeleževali leta 2018. Slovenski med nosi zaščiteno geografsko označbo, v letu 2020 pa so ga slovenski čebelarji pridelali okoli 1.300 ton medu. To je med, ki je pridelan na celotnem območju Slovenije in ga odlikuje izjemna pestrost in kakovost.
Slovenija z medom ni sto-odstotno samooskrbna
V Sloveniji pridelava medu med leti niha, saj je odvisna od okolijskih dejavnikov, ki vplivajo na življenje čebel in njihovo proizvodnjo. V letu 2020 smo pridelali okoli 1.300 ton, kar je bila podpovprečna letina, kažejo podatki statističnega urada.
Upoštevajoč porabo v istem letu, ki je znašala okoli 2.500 ton – povprečno skoraj kilogram medu na prebivalca –, to pomeni, da je bila stopnja samooskrbe 67-odstotna. Največ medu smo pridelali v letu 2001 – okoli 2.550 ton. Najvišjo stopnjo samooskrbe pa smo zaznali v letu 2000, ko je znašala 112 odstotkov.
Skupno smo v letu 2020 v Slovenijo uvozili 1.106 ton medu. Največ smo ga uvozili iz Belgije (skoraj 250 ton), sledil je uvoz iz Madžarske, Grčije in Hrvaške. Najvišjo vrednost je dosegel uvoz iz Madžarske, za skoraj 745 tisoč evrov. Največ medu pa smo izvozili na Japonsko (skoraj 111 ton). Vrednost izvoza v to državo je znašala nekaj več kot pol milijona evrov.
Za kilogram medu lani 8,4 evra
V trgovinah je bilo za nakup kilograma medu leta 2021 treba plačati 8,41 evra, kar je bilo za skoraj štiri odstotke več kot leto prej. Na živilskih trgih je ta cena v istem obdobju znašala 11,86 evra ali za 18 odstotkov več. Povprečna odkupna cena cvetličnega medu pri pridelovalcu pa se je povišala za skoraj 40 odstotkov, na 7,03 evra za kilogram.
Največ čebeljih družin v osrednji Sloveniji
Po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo oktobra 2020 v Sloveniji 11.293 čebelarjev, ki so čebelarili z 213.581 čebeljimi družinami. Med njimi je bilo 3.163 kmetijskih gospodarstev, ta so gojila skoraj 112.500 čebeljih družin. Največji delež čebeljih družin je bil v osrednjeslovenski statistični regiji – 15 odstoktov. Naša država je s petimi čebelarji na tisoč prebivalcev v samem vrhu držav članic EU. Slovenci smo čebelarski narod in čebelarjenje ima v Sloveniji poseben status kmetijske dejavnosti.
Slovenija je čebelarska destinacija
Čebelarski turizem ali apiturizem je eden izmed novejših pristopov k trajnostnemu turizmu, ki smo ga dobro posvojili tudi pri nas. "Če ste med ljubitelji medu, vam bo ob obisku Slovenije zagotovo »padla sekira v med«," oglašujejo pri Slovenski turistični organizaciji. Kot prvi na svetu imamo tudi certificirane čebearsko-turistične vodnike, ki sodelujejo s potovalno agencijo Aritours, ApiRoutes. Med drugim ponujajo tudi medeni wellness, ki naj bi ga uporabljala že znamenita egipčanska lepotica Kleopatra.
Čebela tudi na spominskem kovancu
Čebela se je pri nas prvič pojavila že na tolarskem kovancu za petdeset stotinov, ki je bil izročen v obtok leta 1993. Gre za Domačo čebelo, ki jo najdemo tudi pri nas in jo je človek udomačil za pridobivanje medu. Ker je pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel prišla prav iz Slovenije, so v Banki Slovenije leta 2018 ob prvem svetovnem dnevu čebel v prodajo in obtok izdali spominski kovanec za dva evra. Zlati del kovanca krasi globus, upodobljen v obliki satovja.
.webp){kind=icon}
