Tečejo, plešejo, sestavljajo, sprejemajo … Kaj počnejo humanoidni roboti v Sloveniji?

Lanskega aprila je bil prvi maraton humanoidnih robotov na Kitajskem videti kot humoristični skeč. Družbena omrežja so preplavili posnetki robotov v najrazličnejših komičnih okoliščinah; nekateri so popadali že na startu, drugi so se razleteli na koščke, tretji zvijali v najbolj nemogoče poze. Velika večina strojev ni dokončala dirke, najhitrejši pa so s časom 2 uri in 40 minut močno zaostali za človeškimi dosežki na polmaratonih.

Prevrtimo eno leto naprej in spomladanski Peking ponudi povsem drugačno sliko – najhitrejši stroj je traso premagal v 50 minutah in 26 sekundah, kar je osupljiv rezultat. Poleg njihove hitrosti in izboljšane zanesljivosti na napredek kaže njihova avtonomija. Medtem ko jih je večina pred letom dni imela človeškega operaterja, je bilo letos povsem avtonomnih kar 40 odstotkov udeležencev. Razvoj humanoidne robotike je eksponenten, na njenem čelu pa so nedvomno kitajski proizvajalci.

Pristop je šablonski in povsem enak strategiji razvoja naprednih tehnoloških izdelkov, kot so e-avtomobili, solarni paneli ali baterije. Centralna vlada v Pekingu določi strateške razvojne prioritete v okvirju Jinpingove skovanke 'sile nove produktivnosti', nakar država oziroma lokalne skupnosti vskočijo z velikodušnimi subvencijami, poceni financiranjem, zemljišči in delovno silo ter davčnimi odpustki, ki podjetja usmerijo k hitremu tehnološkemu razvoju, ki zagotavlja konkurenčnost in eksponentno rast. Koristi gredo seveda tudi v obratni smeri, kajti DDV ustvari skoraj 40 odstotkov davčnih prilivov, ki jih centralna vlada porazdeli med lokalne oblasti, kjer izdelki nastajajo.

Plešoči Kitajec

"Sile nove produktivnosti bodo prejele obsežne naložbe centralne vlade, kar bo spodbudilo finančne trge, vredne več bilijonov dolarjev," je konec februarja na predstavitvi nove petletke, kjer je zaplesal tudi humanoidni robot podjetja Hiproject, dejala novoimenovana veleposlanica Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Kang Yan. Prav 15. zaporedna razvojna petletka, ki jo je država sprejela letos, med industrijske prioritete uvršča humanoidno robotiko.

Uradni podatki kitajske vlade kažejo, da obstaja več kot 150 podjetij, ki se ukvarjajo s humanoidnimi roboti, število pa strmo narašča. Financial Times navaja celo, da je v zadnjem času na Kitajskem vzniknilo kar 1,2 milijona podjetij, ki imajo v svojem imenu ali pod področje delovanja zapisano besedo robot. Nekatera so se podviga lotila zaradi ugodnosti, ki jih zagotavlja država, in se preusmerila s področij, kot so zelena energija, e-vozila, polprevodniki ali celo kozmetika.

Industrijski sektor je vroč in ni naključje, da se razvoja robotov lotevajo tudi avtomobilske družbe. Ob objavi rezultatov poslovanja je prvi mož Tesle Elon Musk osupnil z napovedjo, da bo podjetje kapitalske izdatke za robotiko in AI dvignilo na 25 milijard dolarjev. Naložbe bodo namenjene dramatični širitvi tovarniških operacij, vključno s proizvodnjo humanoidnega robota optimus, pobudami na področju umetne inteligence AI in avtonomnim avtomobilom cybercab.

"Kitajski avtomobilski proizvajalci si prizadevajo za čim večjo vertikalno integracijo svoje dobavne verige, vsak si želi imeti nad tem nadzor," na vprašanje o razlogih za navdušenje avtomobilskih znamk nad robotiko odgovarja Blaž Štefe, ustanovitelj in direktor Euro-Sino Automotive Association ESAA.

Po njegovem se tudi podjetja s področja robotike in programske opreme v zadnjem času vse bolj spuščajo v avtomobilski posel, saj je to za družbe, kot sta Huawei in Xiaomi, naravna pot razvoja. "Do pred kratkim je recimo Xiaomi sestavo lastnih avtomobilov zaupal koncernu BAIC, zdaj pa ima svojo tovarno, saj so presodili, da imajo boljšo tehnologijo za to," dodaja.

V Revozu prihodnje leto

Da sta avtomobilska industrija in robotika logični par, potrjuje tudi edina domača avtomobilska tovarna Revoz. Zagon proizvodnje novega električnega twinga v novomeškem obratu ne pomeni le zagotovila za nadaljnje delovanje, temveč tudi temeljito posodobitev proizvodnih in logističnih procesov.

Gre za nadgraditev Renaultovega projekta digitalnega obrata snovanja in proizvodnje vozil, imenovan metaverzum, ki je sestavljen iz štirih stebrov: množičnega zbiranja podatkov, digitalnih dvojčkov, povezanosti dobaviteljskega ekosistema in skupka naprednih tehnologij, kot sta humanoidna robotika in AI. "Povsod smo dodajali elemente avtomatizacije, digitalizacije in umetne inteligence. Predvsem tam, kjer smo uvedli nove procese, smo povečevali stopnjo digitalizacije in avtomatizacije," je o posodobitvah ob zagonu proizvodnje novega twinga dejal prvi mož tovarne Jože Bele.

Predstavitev nove kitajske petletke, kjer je zaplesal tudi humanoidni robot podjetja Hiproject. Foto: Aleš Kovačič

 

Tehnični direktor Revoza Tomaž Blatnik meni, da bo v procesu avtomatizacije predelovalne industrije vodila prav avtomobilska panoga, ki si prizadeva za 100-odstotno nadomeščanje človeške delovne sile. Predvsem to velja za težaška in pogosto celo zdravju škodljiva dela v proizvodnji, meni. Dodaja, da avtomobilska industrija orje ledino tudi na področju uvajanja humanoidnih robotov, podprtih z AI, saj se ti z njo veliko hitreje učijo nalog kot pa klasični roboti. Kar je robot za delavca, je AI za inženirja, meni.

Pomemben je tudi stroškovni vidik nadomeščanja delovne sile: "Operater stane 30 tisoč evrov in več, humanoidni robot pa bo kmalu dosegel ceno avtomobila srednjega razreda," napoveduje Blatnik. "Prihodnost je visoka integracija prilagodljivih proizvodnih linij, ki lahko izdelujejo več modelov hkrati," je dejal o ciljih uvajanja humanoidnih robotov. Revoz bo poleg e-twinga izdeloval tudi tehnično sorodna modela Nissana in Dacie.

Bele je za naš medij potrdil, da bo Revoz prihodnje leto začel poskusno uvajati humanoidne robote. "Trenutno jih nimamo, a prihodnje leto pričakujemo vsaj enega ali dva humanoidna robota. Renault jih bo namreč začel uvajati v vseh tovarnah," pravi.

Renault: Prihaja 350 robotskih pomočnikov

Francoska družba v domačih tovarnah humanoidne robote uporablja za nameščanje pnevmatik na tekoči trak, ki jih pelje do glavne montažne linije. Njihovo število se bo v 18 mesecih povečalo na 350, zatrjujejo v koncernu. Tako bo tudi v Revozu, pravi Bele: "Njihova delovna mesta bodo sprva v tistem delu proizvodnje, kjer morebitne napake ali okvare ne bodo prekinile procesa. To pomeni, da bodo na stranskih linijah, se pravi v operacijah za pripravo sestavnih delov za vgradnjo v avtomobil, kjer lahko delamo na zalogo." Renault s humanoidnimi robotki načrtuje 30-odstotno zmanjšanje proizvodnih ur na vozilo, kar naj bi v prihodnjih petih letih privedlo do zmanjšanja proizvodnih stroškov za 20 odstotkov.

Družba uporablja robote zagonskega podjetja Wandercraft s sedežem v New Yorku, ki lahko dvignejo do 40 kilogramov. Imajo video kamere, nameščene na pasu, in uporabljajo led luči za sporočanje svojega stanja. Predhodnik je bil razvit na začetku leta 2025, vendar je zagonsko podjetje z uporabo AI v pol leta podvojilo hitrost stroja. Le nekaj mesecev pozneje, junija 2025, je Renault kupil manjšinski delež v podjetju in vložil 75 milijonov dolarjev za pospešitev razvoja. "Številna podjetja uporabljajo humanoide za predstavitev na sejmu potrošniške elektronike; mi jih radi postavimo na linije," je dejal izvršni direktor Francois Provost.

 

Petrol: robotski receptor

"Odlično se prodaja robot unitree G1, ki je odprtokodni in namenjen programski nadgradnji," o tem, po katerih robotih ponudbe podjetja Plan-net Robot najbolj povprašujejo domači kupci, pojasnjuje lastnik Marko Femc. Pravi, da se cene začnejo pri 15 tisočakih. Femc, ki s podjetjem Plan-net Avto uvaža in zastopa kar nekaj kitajskih znamk v državni lasti, ne skriva ambicij, ko pravi, da si želi postati vodilni distributer humanoidne robotike v regiji.

Podjetje trži široko paleto robotov: od tistih, ki posnemajo domače živali, do pomočnikov v industriji. "Razlikujejo se tudi po stopnji podpore z umetno inteligenco," pojasnjuje Femc. Zajeti poskušajo različne segmente, od industrije, varnosti, reševalnih služb do zdravstva.

Največje zanimanje je za humanoidne robote, namenjene prodaji, recepciji, industriji, logistiki in zabavi, trdi in pravi, da se bo z njihovim uvajanjem v industrijo in na zasebno področje prodaja še povečevala.

Petrol uporablja robota unitree G1, po katerem po besedah njegovega uvoznika, Marka Femca (na sredini), Slovenci najbolj povprašujemo.  Foto: Plan-net avto

 

Med domačimi podjetji, ki uporabljajo robote v ponudbi Femca, je Petrol. "Postopno ga bomo preizkusili na recepciji, na izbranem prodajnem mestu in na različnih dogodkih," o aplikacijah pravijo v trgovcu z energenti. V praksi to pomeni, da robot deluje kot pomočnik pri osnovnih interakcijah: pozdravlja obiskovalce, podaja informacije in jih usmerja, pojasnjujejo.

Projekt je še v zgodnjih fazah, saj humanoidno robotiko preizkušajo šele od konca minulega leta. Pri uvajanju nove tehnologije se osredotočajo na nadgradnjo obstoječih umetnointeligenčnih pogovornih asistentov. "Ti so danes večinoma digitalni, s tem projektom pa raziskujemo, kako jih lahko preizkusimo tudi v fizični obliki in v neposrednem stiku z ljudmi," razlagajo.

Kako pa robotske stroje sprejemajo njihovi človeški sodelavci? "Odzivi sodelavcev in strank so pozitivni, zaznati je predvsem zanimanje in radovednost, pri čemer robota dojemajo kot dopolnitev obstoječe izkušnje," pojasnijo.