Marko Femc, Plan-net Avto: 'To ni avtosalon, to je dom prihodnosti'

Konglomerat BAIC iz Pekinga – ime je okrajšava za Beijing Automotive Industry Corporation – letno proizvede 1,7 milijona vozil, v svojem portfelju pa ima pet znamk in je šesti največji avtomobilski koncern v lasti kitajske države. Za Kitajce je znamka dobro uveljavljeno ime, ki se ga spominjajo iz otroštva, ko se jim je proizvajalec v spomin vtisnil z enim izmed prvih množično proizvedenih terenskih vozil domačega porekla.

''V Sloveniji se pod okriljem zastopnika Plan-net Avto s štirimi termičnimi modeli – dva SUV-a in dva terenca – pojavlja od pomladi 2025, električni modeli naj bi sledili konec leta oziroma prihodnje leto,'' pojasni direktor Marko Femc. Njegovo podjetje ima pod okriljem največji posamični nabor kitajskih znamk pri nas, Femc pa ima z znamko velike načrte, ki ne vključujejo le prodajnega cilja tisoč vozil letno, ampak tudi robotiko in drone za prevoz ljudi.

Lani je znamka v Sloveniji prodala 33 vozil, letos v prvem polletju pa 56.

Pred dnevi je koncern v Ljubljani odprl nov prodajni salon, ki na Celovški cesti stoji le streljaj od prodajnega salona prestižne znamke Honqi – proizvajalca, katerega limuzine naokoli prevažajo kitajsko politično elito. ''BAIC ima od ustanovitve 1958 za seboj več kot 60 let zgodovine in je najpomembnejša skupina na Kitajskem,'' je na odprtju novega prodajnega centra znamke dejal Femc. Obsežni kompleks se vzpenja v treh nadstropjih, Femc pa je razkril, da z razširitvijo znamke na slovenski trg poleg humanoidnih robotov premierno prinaša tudi kitajske samovozne drone za prevoz potnikov.   

''Podjetje Plan-net Air po avtomobilih in robotiki prinaša zračno mobilnost, ki bo v inovativnem duhu znamke po robotiki naslednja prelomnica," je ob ustanovitvi novega podjetja za uvoz in trženje avtonomnih dronov za prevoz ljudi povedal njegov direktor. ''Mesečno na Kitajskem že proizvedejo 100 samovozečih dronov za prevoz ljudi – to ni le avtomobilski salon, to je dom prihodnosti,'' je vizionarsko napovedal Femc.

V nadaljevanju objavljamo krajši pogovor o načrtih znamke BAIC, subvencijah za ev-je, humanoidnih robotih in dronih.

Aleš Kovačič

Kako po dobrem letu ocenjujete delovanje znamke BAIC na slovenskem trgu in kakšne načrte imate v prihodnje?

Letos in naslednje leto se bomo ukvarjali s tem, da bi vsa vozila, ki jih prepeljemo s Kitajske, ustrezala evropskim predpisom. Ta so zelo stroga in se nenehno spreminjajo, tako na področju emisij kot tudi varnosti. Za vse modele želimo pridobiti Whole Vehicle Type Approval (WVTA) oziroma ES-homologacijo celotnega vozila za bencinska in hibridna vozila.

Do konca leta nameravamo pripeljati tudi znamko električnih vozil Arcfox pod okriljem koncerna BAIC ter samovozeče premijske modele Stelato. Prihodnje leto tako pričakujemo več kot deset novih modelov. S to razširjeno paleto bomo zadovoljili raznovrstne potrebe slovenskih kupcev tako glede namembnosti kot tudi glede pogona vozil.

Cilj letne prodaje ostaja od 500 do tisoč vozil.  

Kako pa so subvencije za električna vozila, ki so se pred kratkim iztekle, vplivale na prodajo vaših znamk?

Priznati je treba, da je bil zaradi izteka državnih subvencij velik naval kupcev na električna vozila, saj so vedeli, da bodo kmalu pošle. Kljub temu pri nas opažamo, da se kupci še naprej odločajo za nakup električnih vozil, vseeno pa kratkoročno pričakujemo upad povpraševanja.

Predvidevamo, da bo država v septembru že uvedla subvencije v enaki ali podobni meri in bo, če jih bo ukinila, to pravočasno sporočila. Kupci namreč naročijo vozila, ki jih lahko dobavimo šele čez mesec ali dva. Če vmes država ukine subvencije, nastanejo težave, kar je za kupce stresno.

Glede deleža prodaje EV-jev v našem portfelju znamk lahko rečem, da smo dosegli zastavljeni cilj četrtinskega deleža prodaje, se pravi okoli 25 do 26 odstotkov. A, kot rečeno, zaradi ukinitve subvencij pričakujemo kratkoročni upad.

Kako pa je z zalogo in dobavo? V zadnjem času imajo vaši tekmeci s Kitajske pri nas s tem težave.

Vsa vozila, ki jih imamo naročena, so prodana. Povpraševanje je precejšnje, zato nam ne uspeva ustvariti zaloge. Poskušamo imeti dovolj vozil na zalogi, vendar nam zaenkrat ne uspeva.

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

 

Kako je s samovoznimi droni za prevoz ljudi – kdaj pridejo v Sloveniji, kakšna bo cena, kako bo z dovoljenji?

Lahko bi že včeraj, če se malo pošalim. Vozila imamo namreč naročena, lahko bi jih začeli prodajati, vendar evropska zakonodaja ne dopušča dronov za prevoz ljudi oziroma te zakonodaje sploh ni. Na Kitajskem je drugače in čakamo, da se Evropa tu zgane in naredi korak naprej.

Pogajamo se z državo, da bi nam omogočila izjeme za testne polete. Če nam to ne bo uspelo, bomo testne polete za slovenski trg izvajali v Dubaju, kjer je to mogoče. Dovolj imamo čakanja, medtem ko svet razvija napredne produkte, pri nas niti zakonodaje nismo sposobni prilagoditi njihovi uporabi, pa naj gre za robote, samovozeče avtomobile ali drone. Dubaj je pri tem napreden, zato bo to za nas nekakšna vmesna postaja med Kitajsko in Slovenijo na poti k uvajanju avtonomnih dronov za prevoz ljudi.

Ali je za uporabo dronov potrebno posebno dovoljenje oziroma izpit?

Ne, ker gre za avtonomne sisteme, ki se predhodno naučijo poti oziroma se cilji vnesejo v njihov spomin. Tako med letom vnosa navodil uporabnika ni.

Kaj pa cena?

Za zdaj se prodajajo po ceni od pol milijona do milijona evrov, a pričakujemo, da bodo cene začele padati, ko se bo povečevala ekonomija obsega.

Kakšne pa so ocene trga, se pravi prodaje?

Ker gre za novo tehnologijo, teh analiz ni. Gre za novo obliko mobilnosti, prebojno tehnologijo, kot denimo pri humanoidni robotiki, kjer raziskave trga niso potrebne. To so spremembe paradigme, zato ne potrebujemo računovodij z Excelovimi tabelami.

Kot rečeno, veliko je odvisno od zakonodaje, tudi tempo posvajanja tehnologije. Osebno sem pripravljen plačati kazen, vendar gre tu za kazensko odgovornost.

Kakšni so občutki pri letenju z njimi, glede na to, da ste jih že preizkusili?

Res je, z njimi sem imel priložnost leteti na Kitajskem. Če izkušnjo primerjam s poznanim, bi rekel, da je najbližje helikopterju, vendar brez hrupa in tresljajev. Vožnja je zelo mirna, udobna, saj imajo droni osem elektromotorjev. Občutki so res fenomenalni, saj si le potnik, medtem ko stroj deluje avtonomno.

Aleš Kovačič

Kaj pa humanoidna robotika, ki ste jo pripeljali v Slovenijo že pred časom – kakšen je odziv, povpraševanje, kdo so kupci?

Tudi tu industrija robotike nekoliko prehiteva povpraševanje. Predvsem je med ljudmi opazen velik strah, saj se bojijo tako same fizične naprave kot tudi tega, kaj ta prinaša, oziroma menijo, da jim bo nekaj vzela – službe.

Zato apeliram na dobavitelje na Kitajskem, da bi roboti postali bionični, se pravi čim bolj vizualno podobni ljudem.

Doslej je bilo izdelanih okoli 70 tisoč robotov, ki so jih v roke dobili razvojniki, ki zdaj postopoma razvijajo programsko opremo, ki jih bo upravljala. Se pravi se roboti šele privajajo in učijo življenja v našem svetu in z nami. To je proces, ki bo trajal še nekaj časa. Končni cilje je, da bodo roboti programsko tako razviti, da bodo popolna kopija kupca in bodo lahko prevzeli del njegovih opravil.  

Zadnji dve leti ob obiskih na Kitajskem videvam, kako podjetja, ki proizvajajo robote, zbirajo podatke, na podlagi katerih se ti roboti potem učijo. Gre za popolnoma vsakdanja opravila, od pospravljanja, likanja in zbiranja smeti do kuhanja kave. Roboti so danes kot novorojenčki, kar pomeni, da potrebujejo izkušnje, da bodo dosegli svoj potencial.