Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da Finski in Švedski ne bo dovolil vstopa v NATO zaradi njunih stališč o kurdskem vprašanju.
Obe nordijski državi sta v odziv ruske invazije na Ukrajino spremenili dolgoletno politiko nevrtralnosti in nameravata oddati prošnjo za članstvo v zvezi NATO.
"Ti dve državi nimata jasnega stališča proti terorizmu," je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal Erdogan in dodal, da je Švedska tudi gnezdišče terorističnih organizacij. Prav tako namerava Turčija blokirati vstop držav, ki Turčiji vsiljujeta sankcije. Gre za prepoved prodaje orožja Turčiji, ki jo je sprejelo več evropskih držav, tudi članice zveze NATO.
Mnogi evropski državniki so prepričani, da gre pri Erdoganovi izjavi za pogajalski vzvod, s katerim želi od NATO partneric iztržiti čim več koncesij. Turčija ima s preostalimi članicami zavezništva več odprtih vprašanj.
Finska, Švedska vse bližje članstvu v NATO, Rusija kritična
Bloomberg
Kurdsko vprašanje in vojna v Siriji
Tako Turčija kot Evropska Unija in ZDA smatrajo Kurdsko delavsko stranko (PKK), ki deluje v Turčiji, kot teroristično organizacijo. To je na nedavni tiskovni konferenci poudaril tudi finski zunanji minister Pekka Haavisto, ki je bil nad napovedjo turške blokade presenečen.
Nestrinjanja med Turčijo in zahodnimi državami pa se pojavljajo glede kurdskih organizacij v Siriji, predvsem milice YPG. To so ZDA in nekatere EU države v času sirijske vojne podpirale, medtem ko jo Turčija dojema kot zgolj sirski podaljšek PKK-ja in posledično kot teroristično organizacijo.
Zahod je kurdske borce v Siriji najbolj podpiral v času boja proti Islamski državi (ISIS). Turčija se je po drugi strani bala dobro oborožene kurdske milice, zato je na obmejno območje poslala vojsko. Zahodne države, med njimi Finska in Švedska, so se odzvale s sankcijami na prodajo orožja Turčiji.
Turški nakupi orožja
Leta 2019 je ameriški Pentagon Turčiji onemogočil nakup lovcev F-35. Turčija je malo pred tem namreč od Rusije kupila raketni sistem S-400.
Septembra letos je Turčija poslala prošnjo za nakup 40 novih lovcev F-16 v vrednosti šest milijard dolarjev. Sestanek med turškim zunanjim ministrom Mevlutom Cavusoglujem in ameriškim kolegom Anthonyjem Blinknom naj bi se zgodil v sredo.
Nasprotovanje vstopu Finske in Švedske v zavezništvo je verjetno namenjeno izboljšanju pogajalske pozicije v pogajanjih za nakup orožja od ZDA, je v torek povedal luksemburški zunanji minister Jean Asselborn. Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht pa je rekla, da bi Turčijo gotovo lahko "prepričali v prednosti članstva nordijskih držav," a da bi morali turške skrbi vseeno vzeti resno.
.webp){kind=icon}
