Pogosto rečemo, da narodi regije Adria dihamo za šport. Čeprav majhne po površini in prebivalstvu, so države regije Adria po športnih uspehih in dosežkih izjemno velike. Šport pa ni zgolj povezovalni člen in priljubljena prostočasna dejavnost, je tudi eden glavnih promotorjev naših držav na tujem, ustvarja izjemno dodano vrednost gospodarstvu in ima velik nacionalni pomen.
Kakšen vpliv na regionalna gospodarstva imajo šport in povezane dejavnosti? Kako lahko investicije v športno infrastrukturo, razvoj športnega turizma in organizacija športnih dogodkov pozitivno vplivajo na regionalna gospodarstva? Pod drobnogled smo vzeli slovensko gospodarstvo.
Konkretne učinke športa na BDP je raziskovala projektna skupina fakultet za turizem in šport ter ljubljanske ekonomske fakultete. Skupina je ugotovila, da je multiplikator prihodkov za celotno dejavnost športa znaša 1,77. To pomeni, da 100 evrov dodatnega povpraševanja po športu na dolgi rok pomeni 177 evrov za celotno domače gospodarstvo. Ta multiplikator je v Sloveniji višji od povprečnega multiplikatorja za preostale dejavnosti, ki znaša približno 1,66.
"Namesto o športnih učinkih lahko govorimo o športni industriji," je za Bloomberg Adria povedala vodja projektne skupine Maja Zalaznik. "Na šport ne moremo gledati zgolj skozi ekonomsko ogledalo, vendar predvsem skozi družbeno, okoljsko in vse bolj tudi trajnostno ogledalo."
Zalaznik kot pomemben del športne industrije omenja tudi velike športne dogodke. "Še večji učinek ima sama osnovna športna dejavnost, to je dejavnosti prostega časa, kjer vsak vložen evro danes pomeni tri evre na dolgi rok," meni vodja projektne skupine in predavateljica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Šport obsega 1,6 odstotka slovenskega BDP
Šport je v Sloveniji pomemben družben steber, je podstat kakovosti življenja prebivalstvu in daje možnost številnim gospodarskim subjektom, pove Daša Farčnik, profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in članica projektne skupine. Leta 2021 je s sodelavci pripravila študijo Satelitski računi za šport, ki je temeljila na podatkih iz leta 2018. Ta je pokazala, da šport v Sloveniji obsega 1,63 odstotka BDP.
Pomembno vlogo pri tem igrajo športni dogodki, ki pa niso vezani le na prepoznavnost in promocijo Slovenije. "Prispevajo k ustvarjanju BDP in zaposlenosti, imajo pa tudi posredne vplive, saj podjetja za svoje delovanje kupujejo blago in storitve, kar spodbudi proizvodnjo, zaposlovanje in dohodek v širšem gospodarstvu," dodaja Farčnik.
Kot posreden učinek tovrstnih dogodkov Farčnik poudari promocijo destinacije. Po njenem mnenju se lahko ta promovira ne le kot turistična, temveč tudi kot primerna za gospodarska sodelovanja. Kljub temu pa Farčnik meni, da so sredstva za šport še vedno omejena in manjša od potreb, zato je veliko prostora za izboljšave. "Športni dogodki imajo tudi zapuščino, še posebno na področju infrastrukture, ki pa jo je treba razvijati z mislijo na dostopnost lokalnemu prebivalstvu," pove.
Poleg ustvarjanja vrednosti za lokalno oziroma nacionalno okolje šport ustvarja tudi delovna mesta in je pomemben zaposlovalec. Na podlagi izračunov je bilo v dejavnostih, povezanih s športom, v letu 2018 skupno zaposlenih dobrih 22.500 delavcev oziroma 2,52 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji, ugotavlja študija Satelitski izračuni v športu.
STA
Nezadostna vlaganja v šport
Čeprav Slovenija v športu dosega izjemne rezultate, se po vlaganjih in financiranju te panoge še vedno uvršča pod evropsko povprečje. "Morali bi se zgledovati po razvitejših državah in dosledno reformirati sistem športa. Financiranje v športu ni najpomembnejše, a brez tega šport ne more preživeti in biti konkurenčen na mednarodni ravni," je povedala Sandra Damijan, predavateljica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je v septembra sporočilo, da bo v okviru javnega razpisa za sofinanciranja investicij v javno športno infrastrukturo podprlo rekordnih 141 projektov po vsej Sloveniji. Skupna vrednost vseh projektov, ki jih bodo sofinancirali, s sredstvi občin znaša 176,1 milijona evrov, prispevek ministrstva pa bo znašal 50,3 milijona evrov, je poročal RTV Slovenija.
"Odkar je lanskega aprila šport prešel pod gospodarsko ministrstvo, se je naredilo kar nekaj pozitivnih korakov," pove Damijan, "vendar menim, da moramo biti še bolj učinkoviti pri davčnih spodbudah za vlaganje v šport in povezovanje z gospodarstvom."
Po mnenju Damijan je podjetjem treba omogočiti davčne olajšave pri vlaganju v šport, predvsem pri vlaganju v mladinske športne dejavnosti. "Potrebovali bi premišljeno in načrtno podporo države velikim športnim prireditvam, sponzorjem in gospodarstvu," pove.
"Precejšni delež sredstev je namenjenih za gradnjo infrastrukture, kar je dobro. Vendar ne smemo pozabiti na druge, za Slovenijo enako pomembne športe, ki morda niso tako priljubljeni. Ti športi zahtevajo manjše vložke in imajo večje multiplikativne učinke za državo, lokalno skupnost in gospodarstvo nasploh," dodaja Damijan.
Razvoj športnega turizma v Sloveniji
Športni turizem je ena najhitreje rastočih panog svetovne potovalne industrije. Po podatkih Svetovne turistične organizacije (UNTWO) obsega približno 10 odstotkov svetovnih turističnih izdatkov, do leta 2030 pa se pričakuje 17,5-odstotna rast.
Vedno bolj pomemben segment športnega turizma so dogodki, ki privabljajo turiste kot udeležence ali gledalce, destinacije pa jim skušajo dodati lokalni pridih, da bi se razlikovale in zagotovile pristna lokalna doživetja.
Športni dogodki so zaživeli tudi v Sloveniji. Leta 2023 je dobrodelna tekma Aleksandra Čeferina v ljubljanske Stožice pripeljala največja imena svetovnega nogometa, v Mariboru je potekal olimpijski festival evropske mladine (OFEM), letošnjega avgusta pa je košarkar Goran Dragić v Stožicah organiziral poslovilno tekmo, kjer so zaigrala odmevna imena svetovne košarke.
Bloomberg Adria
Dogodki takšnega kova imajo potencial za promocijo Slovenije v tujini in lahko povečajo zanimanje splošne javnosti za Slovenijo kot destinacijo z izpostavitvijo v športnih in splošnih medijih po svetu, so za Bloomberg Adria povedali na Slovenski turistični organizaciji (STO). Dogodki na destinacijo namreč pripeljejo tako tekmovalce in njihove ekipe, kot tudi navijače.
"V Sloveniji imamo za razvoj športnega turizma ogromen potencial, med drugim zaradi čudovite narave, ugodnega podnebja, ustrezne infrastrukture in vrhunskega znanja. Imamo odlične športnike, ki navdihujejo, Slovenci imamo radi šport, smo strastni navijači, prav tako pa smo zelo športno aktivni," so še povedali na STO.
Slovenija se vedno izkaže ne le kot gostoljubna gostiteljica, temveč tudi kot destinacija, ki premore odlične organizatorje, odlično infrastrukturo in druge logistične danosti, pa je povedal direktor podjetja Sport Media Focus Tomaž Ambrožič.
Gostovanje športnih dogodkov omogoča vključevanje manj privilegiranih skupin s spodbujanjem podjetništva, zaposlovanjem lokalnega prebivalstva ter uporabo lokalnih izdelkov in storitev, ugotavlja študija Satelitski izračuni v športu. Poleg tega športni dogodki zahtevajo sodelovanje lokalnih podjetij in ponudnikov storitev, lokalni prebivalci pa dobijo priložnosti za usposabljanje in boljše spretnosti, ki jih lahko uporabijo po koncu dogodka, še ugotavlja študija.
.webp){kind=icon}
