Francoska prestolnica je poletne olimpijske igre nazadnje gostila pred natanko 100 leti. Takrat so v Parizu tekmovali športniki 44 držav, letos pa svoje športnike po olimpijsko medaljo pošilja 206 držav. V vmesnem času se je marsikaj spremenilo, še posebej stroški organiziranja najbolj prestižnega športnega tekmovanja na svetu.
Organizacija poletnih olimpijskih iger leta 1924 je Pariz po podatkih Centra za olimpijske študije stala približno takratnih deset milijonov frankov. Po ocenah bi bilo to današnjih 180 milijonov evrov ob upoštevanju povprečne triodstotne letne inflacije.
Otvoritev olimpijskih iger bo potekala danes ob 19:30 ob Seni ob bogatem spremljevalnem programu. Nastopila bo denimo Celine Dion.
Ocene stroškov gostitve letošnjih iger so različne: analiza portala WalletHub kaže, da je mesto letošnja izvedba iger stala 7,54 milijarde dolarjev, francoski portal France24 pa je poročal, da se skupni znesek organizacije približuje devetim milijardam evrov in da bo verjetno presegel deset milijard evrov.
Preberi še
Delavci pariškega letališča napovedali stavko pred olimpijskimi igrami
Stavka bi lahko ohromila prihod obiskovalcev in športnikov.
16.07.2024
Medalje za Pariz 2024 narejene iz Eifflovega stolpa
Luksuzna draguljarska hiša Chaumet, ki je del konglomerata LVMH, je iz železja Eifflovega stolpa oblikovala medalje letošnjih iger.
10.03.2024
Sarajevo´84: 40 let po največjem regionalnem gospodarskem uspehu
Za marsikoga nostalgična zgodba o povezovanju narodov, o športnem duhu, o zmagah in porazih, o maskoti Vučku, o Jureku, ki smo ga imeli rajši od bureka.
01.03.2024
Bi lahko 2034 v Sloveniji prižgali olimpijsko baklo?
Povezava Slovenije z Avstrijo in Italijo pri zimskih olimpijskih igrah bi po mnenju Sandre Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete bila bolj ustrezna kot povezava z državami regije Adria.
20.02.2024
Pariz je eno od dveh mest, ki je poletne olimpijske igre gostilo trikrat: prvič leta 1900, nato leta 1924 in zdaj leta 2024.
Skoraj ves proračun za organizacijo olimpijskih in paraolimpijskih iger v Parizu (96 odstotkov) prihaja iz zasebnega sektorja, in sicer od Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), partnerskih podjetij, od prodaje vstopnic in izdaje licenc, je zapisano na uradni spletni strani iger.
Proračun zajema vse vidike načrtovanja, organizacije in izvedbe dogodka, vključno z najemom prostorov, pripravo in upravljanjem objektov, organizacijo tekmovanj, sprejemom delegacij, nastanitvijo in prevozom športnikov, zagotavljanjem varnosti na prizoriščih tekmovanj ter izvedbo otvoritvene in zaključne slovesnosti.
'Končni znesek organizacije bo znan šele po igrah'
Še vedno pa niso znani vsi stroški, vključno z varnostnimi, in obljubljenimi olimpijskimi nagradami za javne uslužbence. France24 je še poročal, da je do leta 2023 bilo v proračunskih dokumentih navedeno, da je javni olimpijski prispevek dosegel 2,44 milijarde evrov (od tega 1,3 milijarde evrov od nacionalne vlade).
Predsednik francoskega Računskega sodišča Pierre Moscovici je po poročanju portala nedavno povišal svojo oceno končnega javnega prispevka na "tri, štiri ali pet milijard evrov" in dejal, da bo končni znesek znan šele "po olimpijskih igrah".
Portal WalletHub ocenjuje, da je bilo za infrastrukturo porabljenih 3,2 milijarde dolarjev (2,94 milijarde evrov), kar vključuje dva nova stadiona, zgrajena za igre: Olimpijski center za vodne igre in Adidas Areno.
Kako se stroški organizacije primerjajo s preteklimi igrami?
Portal MarketWatch je leta 2021 poročal, da so bile najdražje poletne olimpijske igre doslej igre v Tokiu leta 2020, ki naj bi dosegle stroške v višini 20 milijard dolarjev. Sledijo igre v Londonu leta 2012 (15 milijard dolarjev ali 13,8 milijarde evrov) in Rio de Janeiro 2016 (15,6 milijarde dolarjev ali 14,54 milijarde evrov). Številke sicer med seboj niso primerljive, saj bi jih bilo treba popraviti z inflacijo, da bi jih lahko dali na isti imenovalec.
"Prvotno objavljeni proračuni vedno podcenjujejo končne stroške prirejanja iger. Proračun organizacijskih odborov pokriva samo operativne stroške gostovanja iger, vključno z odprtjem in podelitvijo nagrad, prevozom športnikov do različnih prizorišč, zabavo in druge. Skupni stroški mesta vključujejo tudi gradnjo in nadgradnjo tekmovalnih prizorišč, namestitev za športnike in obiskovalce, prostore za medije in pripadajočo infrastrukturo. Gradnja številnih prizorišč je posebej draga zaradi njihove posebne narave," je povedala profesorica Sandra Damijan z ljubljanske Ekonomske fakultete.
Nekateri od teh izdatkov povzročijo izboljšano, sodobnejšo infrastrukturo mesta gostitelja, drugi pa pustijo gostitelju neuporabne objekte. Številni objekti, zgrajeni posebej za igre, po 16 dneh tekmovanja ostanejo neizkoriščeni, za vzdrževanje pa morajo mesta nameniti desetine milijonov evrov na leto.